URN_NBN_SI_DOC-RMDHC5LH

učenci so znani, da največ ozirom a silno veliko bero, čeprav šolska knjiž­ nica od leta 1958 ni kupila nobene nove knjige ... V endar ne m orem o trditi, da na tem področju v zadnjih letih ni bilo nič storjenega. E na izmed zelo m očnih spodbud za obravnavanje problem atike šolskih knjižnic je bil brez dvoma zakon o knjižnicah, ki je izšel v letu 1961. To in pa stanje šolskih knjižnic je privedlo do tega, da so bili izdelani osnovni koncepti, po katerih naj poteka in se izvaja organizacija dela šolskih knjižnic. Ta koncept je.postavil šolske knjiž­ nice na pravo in enakopravno raven v celotni m reži knjižnic v naši republiki ter jih podredil nekaterim načelom, ki veljajo za knjižničarsko m režo na področju republike. K ot se nam je pokazala potreba po vse­ stranski usposobljeni dejavnosti šolskih knjižnic z vidika perspektivnega razvoja šolstva, tako se nam ta ista načela ponove zopet z vidika vloge, pom ena in dejavnosti knjižnic, kot jih predvideva zakon o knjižnicah. Koncept o organizaciji dela šolskih knjižnic je bil izdelan glede na perspektivni razvoj šolstva in vključuje v vseh svojih postavkah tista načela, ki im ajo svoj delež p ri standardnem izvajanju učnovzgojnega procesa ter postavlja na eni strani enotna stališča glede na ureditev in delo knjižnic, ki pa so h krati dovolj široka in elastična, da se dajo prilagoditi značaju šol prve in druge stopnje. K oncept čisto določeno razm ejuje glede na njihovo funkcionalnost posamezne oddelke šolske knjižnice te r daje osnovna navodila za strokovno ureditev ter vsebino knjižnega fonda. Za vse šolske knjižnice je postavljeno načelo prostega pristopa te r načelo, da je knjižničarska služba na šoli enakovredna stroki kateregakoli predm etnega učitelja. S tem zadnjim pa sovpada zahteva, da se knjižničarski kader na šoli za svoje delo tudi strokovno usposobi, kot se m ora to v vsaki drugi knjižnici. V skladu z zakonom o knjižnicah in v skladu z njegovimi predpisi so tudi šolske knjižnice ob­ vezane, da se registrirajo in m orajo ob registraciji izpolnjevati pogoje, ki jih le-ta zahteva. 2al, ta koncept v osnutku perspektivnega razvoja šolstva niti v perspektivnem razvoju kulture in prosvete za obdobje 1964—1970 doslej še ni upoštevan, čeprav je ravno sedaj problem šolskih knjižnic silno akuten in pereč. Saj so prišle šolske knjižnice spričo svojega stanja, ki nikakor ni usklajeno s sodobnim učnovzgojnim procesom, same po sebi v krizo, ki te rja smiselno rešitev ravno v obdobju, ki ga zajem a per­ spektivni načrt. K er je eden izmed bistvenih nagibov, da postavljam o perspektivne načrte, tudi ta, da so dani smiselni pogoji za usklajevanje vseh faktor­ jev na področju družbenega in ekonomskega razvoja, potem kaže vse­ kakor v okvir perspektivnega razvoja šolstva enakopravno vključiti tudi šolske knjižnice.