URN_NBN_SI_DOC-RMDHC5LH

vzgojnega procesa, šolarja čim bolj aktivirati v kvalitetnem osvajanju učne snovi, ki jo predvideva učni načrt. Vprašanje čim bolj kvalitetnega realiziranja učnih načrtov že na tej elem entarni stopnji je toliko pom em bnejše, ker je od obsega in kvalitete znanja odvisno tudi kasnejše strokovno in splošno izobraževanje na šolah druge in tre tje stopnje in usposobljenost cele družbe za realizacijo postavljenih načrtov. V skladu z reform o obvezne osem letne šole pa se je sprem enila tudi fiziognom ija šol druge stopnje. Na osnovi pogloblje­ nega splošnoizobraževalnega ter strokovnega učnovzgojnega koncepta šol prve in druge stopnje je izdelan osnutek perspektivnega razvoja šol za obdobje 1964—1970 in tem elji m ed drugim na kvalitetnem in ustrez­ nem om režju šol, na strokovno usposobljenem in družbeno politično form iranem učnem osebju, na sodobni tehnizaciji šole (njeni oprem lje­ nosti in oskrbi z učili in učnim i pripom očki), na ustrezni prosvetno- pedagoški službi in na urejeni zdravstveni in socialno-varstveni zaščiti učencev. Iz navedenega sledi, da bi m orale šole glede na svoj koncept in m etode dela pri učnovzgojnem procesu odm eriti v svojem perspektiv­ nem razvoju enakovreden delež šolskim knjižnicam , kot so ga odmerile standardnem u pouku, laboratorijem , brezplačni preskrbi učencev z učbe­ niki, tehničnem u pouku, telovadnicam, gospodinjskem u pouku, organi­ zaciji varstvene službe itd. Menim nam reč, da ni mogoče realizirati standardnega pouka, kot ga zahteva sodobni učni načrt, ki bi tem eljil zgolj na učbenikih. Le-ta je okvir, ki ga učenec z učiteljevo pom očjo napolni z dodatnim gradivom, ki ga dobi, doživi in osvoji s pom očjo vseh pom agal sodobne šole, m ed katere spada tudi knjiga. Ce sodimo, da ni možno realizirati učne načrte sam o s kredo v roki, m arveč so pri tej realizaciji potrebna učitelju in učencu pom agala od laboratorijev, kabinetov in učil do avdiovizualnih sredstev, potem je eden prvih in najosnovnejših pripom očkov prav gotovo šolska knjižnica, ki ne do­ polnjuje učnega načrta enostransko, m arveč v knjižnici zbrano gradivo dopolnjuje v celoti učno vzgojni koncept šole. Ob pregledovanju osnutka za perspektivni razvoj našega šolstva pa ugotovimo, da šo šolske knjižnice upoštevane res in dobesedno sam o z eno besedo. Lahko sicer suponiram o, da zahtev po metodološko dogna­ nem in standardno realiziranem učnovzgojnem procesu ni mogoče realizirati brez bogate in sodobno urejene šolske knjižnice. V endar to lahko v om enjenem perspektivnem planu zaznamo sam o m ed vrsticam i. Vloge šolske knjižnice na šolah prve in druge stopnje, ureditve, organi­ zacije dela, vzgoje kadra, gradnje in oprem e pa osnutek za perspektivni razvoj šolstva ne om enja. Takem u odnosu do problem atike šolskih knjižnic se ne bi čudili, če bi sodile šolske knjižnice med tiste pripom očke sodobnega učnovzgoj-