Kazalo.pmd

171 zlonamernih izkoriščanj teh ranljivosti. Napake (ang. bug) so nepogrešljiv del pro- gramerske kulture, okrog nekaterih se napletejo neverjetne zgodbe. Zmožnost traj- ne reprodukcije napake je vezana na hrambo različic izvršne kode in njenega izva- janja: ohranitev pomanjkljive različice, testnega primera in testnih podatkov. Zgodovinsko je lahko zanimiva tudi ohranitev zapisov o njenem odpravljanju. Ker gre pri napakah tudi za osebo, ki je napako napravila, je potrebno skrbno tehtanje interesa varstva osebnih podatkov vpletenih programerjev in ohranja- nja tehnične kulturne dediščine. Poseben izziv je hramba zlonamerne program- ske opreme (npr. virusov, ki napadajo določen program), saj je potrebno preprečiti njihovo nekontrolirano širjenje. Primer zbirke zlonamernih programov je na spletni strani Offensive Computing (http://www.offensivecomputing.net ). 4.6 Nosilci zapisa Sami nosilci zapisa, če gre za izvirnike, so nedvomno zanimiv predmet v konteks- tu dolgoročne hrambe računalniških programov. S časom izgubljajo na kvaliteti, zato ohranijo le še vizualni učinek, programov pa z njih ni več možno prebrati. Za parcialno hrambo vizualne podobe jih lahko tudi skeniramo ali fotografiramo in shranimo posnetke v elektronski sistem upravljanja dokumentov. 4.7 Avtorske pravice in poslovne skrivnosti Eden od izzivov pri dolgoročni hrambi računalniških programov je tudi pravne narave, namreč, ali lahko za potrebe arhivistične narave napravimo kopijo pro- grama? Vprašanje nima univerzalnega odgovora, vendar je odgovor v določenih okoliščinah pritrdilen (prim. z Internet, 2010). Kdaj prenehajo avtorske pravic in poslovne skrivnosti, ki so lahko ovira za javno objavljanje in trajno hrambo s strani tretjih oseb? Tu so razlike med državami in pravnimi ureditvami, vendar se glede na zgodovinsko umeščenost računalništva to obdobje še ni začelo, zato se v podrobnosti ne bomo spuščali. Na kakšen problem bi npr. utegnili naleteti na primeru virtualnega muzeja elektron- skega bančništva na Slovenskem? Predpostavimo, da bi določena banka želela ob- javiti izvorno kodo zastarele rešitve za e-bančništvo. Del izvorne kode stare rešitve, ki bi jo vključili v virtualni muzej, lahko vsebuje aktualne avtorske pravice in poslovne skrivnosti. Izvorna koda lahko npr. vsebuje ranljivosti. Taka ranljivost v objavljeni izvorni kodi, čeravno zastareli, ima potencialno negativen vpliv na dobro ime proiz- vajalca. Poleg tega je vzorec ranljivosti lahko prenesen v aktualne rešitve. Vodopivec, T. Trajno ohranjanje računalniških programov