URN_NBN_SI_DOC-RDW8XMDT

o f special user groups. I compare the w ay o f treating disabled persons in foreign public libraries w ith our achievements, specially w ith those o f the M aribor Library. I use the term "social role o f library" in the sense o f Gertraud Abal-Oberhofer's explanation in "Probleme der D e fin itio n sozialer Bibliotheksarbeit", 1974. UNESCO je vlogo splošnoizobraževalnih knjižnic d e fin ira l v svojem M ani­ festu o javnih knjižnicah leta 1949 in nato leta 1972, p ri čemer je izhajal iz tem eljnih človekovih pravic do izobrazbe, k u ltu rn ih dobrin, inform irano­ sti..., ter iz prepričanja, da je javna knjižnica lahko bistveno sredstvo za doseganje m iru in razumevanja med lju d m i in narodi. Splošnoizobraževalna knjižnica je torej namenjena najširši javnosti - vsem plastem prebivalstva v njihovem bivalnem in delovnem okolju. Njeni upo­ rabniki so vsi - ne glede na starost, izobrazbeno raven, narodnost, spol in sposobnost samostojnega obiskovanja knjižnice. Po p rip o ro čilih Manifesta naj bi se javna knjižnica v celoti vzdrževala iz družbenih sredstev in naj ne bi zaračunavala svojih storitev, kajti le tako je mogoče zagotoviti zares enakopraven dostop do knjižničnega gradiva in inform acijskih storitev ter dejavnosti knjižnice celotni populaciji: otrokom , brezposelnim, dijakom , študentom , upokojencem. Ta v id ik je posebej aktualen v sedanjih razmerah, ko je marsikatera družina na robu ekonomske ogroženosti. Z u k in itvijo članarin in izposojnin pa daje knjižnica tu d i socialno najbolj ogroženim možnost dostopa do njenega gradi va ter s tem do inform acij in izobraževanja ali le gradiva za razvedrilo. Za splošno dostopnost knjižničnega gradiva pa mora splošnoizobraževalna knjižnica seveda v p rvi vrsti ra zviti dobro organizirano mrežo, ki sega v vsa okolja: krajevne knjižnice na gosteje naseljenih območjih, kolekcijske vza­ jemne knjižnice po delovnih organizacijah, v m anjših krajih pa postajališča bibliobusa. T u d i poslovanje z uporabnikom bi m oralo b iti poenoteno in čim manj zaple­ teno, da se lahko knjižnični delavec zares posveti referenčnemu, inform acijs­ kem u in svetovalnemu delu. Pomembno je, da je z eno člansko izkaznico uporabniku dostopna vsaka od enot v m reži, vključno s čitalnicam i in bibliobusom . Splošnoizobraževalna knjižnica mora nenehno dopolnjevati svoj fond ne le s tiskanim gradivom , am pak tu d i z vsemi d ru g im i m ediji, da bi čim bolj ustregla vsem vrstam svojih uporabnikov. Ob tem mora sprem ljati in anali­ zirati njihove potrebe ter uvajati nove oblike širjenja in propagiranja svoje dejavnosti.