URN_NBN_SI_DOC-QZWD7TWG

V šolskem letu 1957/58 je bila organizirana (občasna) enoletna šola za knjižničarje in arhivske pomočnike in ponovljena leta 1963/64, kar je bil prvi poskus rednega bibliotekarskega strokovnega izobraževanja po zakl­ jučenem splošnem srednješolskem izobraževanju. Šolo sta organizirala Re­ publiški svet za kulturo in prosveto ter Narodna in univerzitetna knjižnica.1 Predmetnik je vključeval tudi vaje ter prakso v ljubljanskih knjižnicah, šola naj bi bila le občasna, delala naj bi vsako drugo leto "saj je bilo treba previdnosti, da ne bi usposobili več knjižničarjev, kakor jih naše knjižnice ob sedanjem stanju prenesejo". (Rode, 1958, str. 85). šolo je končalo 40 kandida­ tov. Rode je opozarjal na žalostno dejstvo, da žal absolvent enoletne knjižničarske šole, ki postane knjižničar, velja po zakonu o javnih uslužben­ cih prav toliko, kakor absolvent srednje šole, celo izgubil je leto dni časa za napredovanje in pokojnino. Zato je predlagal ustanovitev dvoletne šole, katere absolventi bi potem po zakonu o javnih uslužbencih veljali za uslužbence z višjo izobrazbo. Šola bi imela več predmetov, razširila bi seminarsko delo ter pripravila slušatelje za samostojnejše delo. III. Redni študij na višji in visoki stopnji Po zaključku prve enoletne šole za knjižničarje je referat za knjižnice pri Republiškem svetu za prosveto in kulturo vodil akcijo za uvedbo rednega dvoletnega študija knjižničarstva na takratni Višji pedagoški šoli v Ljubljani, vendar ni uspel. Najprej je bil izdelan predlog za enopredmetno oz. samos­ tojno študijsko skupino, kar pa se ni ujemalo s konceptom drugih študijskih programov šole, zato je bil izdelan predlog za dvopredmetno študijsko skupino, povezava knjižničarstva z nemščino ali angleščino. Leta 1961 je vodstvo šole predlog odklonilo. Neuspešna so bila tudi prizadevanja bibliotekarskega društva leta 1961, ko je predlagalo uvedbo rednega štiriletnega študija bibliotekarska na univerzi (Filozofski fakulteti). Govor je bil o katedri za bibliotekarstvo, bibliografijo in dokumentacijo. Zanimivo je, da je predmetnik zajemal enomesečno ob­ vezno prakso, praktični del študija bibliotekarstva naj bi bil kar najtesneje naslonjen na NUK, bibliotekarstvo pa naj bi bilo povezano z: zgodovino, umetnostno zgodovino, geografijo, slovenskim jezikom, tujim jezikom s književnostjo, svetovno književnostjo ali muzikologijo. Tisti pa, ki končajo druge fakultete, naj bi im e li možnost obiskovati zgoščene tečaje iz določenega dela snovi - med študijem ali po diplom i. Tako bi dobili kadre 1 V predmetniku šole so bili naslednji predmeti:Zgodovina svetovne književnosti, Zgodo­ vinopisje, Zgodovina knjige in knjižnic, Zgodovina arhivov, Bibliografija, Poslovanje ljud­ skih knjižnic, Poslovanje znanstvenih knjižnic, Poslovanje arhivov, Delo z bralcem, Kon- servacija in restavracija knjig in rokopisov, Temelji državne in družbene ureditve, Nemški jezik.