URN_NBN_SI_DOC-QZWD7TWG

i. Uvod Strokovno knjižničarsko izobraževanje v Sloveniji pravzaprav nima posebej dolge tradicije, saj tudi družbeni položaj stroke same zakonsko do pred pol stoletja ni bil opredeljen. Dolgo časa so b ili v knjižnicah zaposleni ugledni znanstveni in kulturni delavci, ki so poleg svojega osnovnega poklica in zaradi ljubezni do knjig knjižničarski poklic opravljali ljubiteljsko. Redni študij knjižničarstva na višji stopnji je bil uveden šele leta 1964 ter bibliotekarstva na visoki stopnji leta 1987, podiplomskega študija še nima­ mo. Vendar pa so različne oblike strokovnega izpopolnjevanja oz. perma­ nentnega izobraževanja organizirano potekale tudi že pred uvedbo rednega študija. Glede na hitre spremembe na področju tehnologije shranjevanja informacij in njihovega posredovanja pa je seveda potrebno nenehno poso­ dabljanje študijskih programov in bolj kot kdajkoli prej stalno izobraževanje in izpopolnjevanje knjižničarskih delavcev. Zdi se, da nas ravno na področju planiranja in izvajanja izobraževanja v knjižničarstvu čaka še veliko dela. II. Pogled nazaj "V starih samostanskih knjižnicah so za delo sknjigo in knjižničarstvo skrbeli razgledani menihi; plemiške, vladarske in prve javne (državne) knjižnice pa so vodili izobraženi uradniki ali priznani kulturni delavci; celo skrb za vaške ljudske knjižnice, za društvene knjižnice in nepoklicne mestne knjižnice je bila vselej zaupana ali duhovniku ali učitelju oz. drugemu izobraženemu oz. razgledanemu ljubitelju knjig. Prvi poklicni knjižničarski delavci, ki so delo­ vali v državnih, upravnih oz. v javnih znanstvenih, visokošolskih in splošnih mestnih knjižnicah, so morali imeti določeno visokošolsko oz. najmanj srednješolsko izobrazbo." (Berčič, 1987, str. 110) Veljavo samostojne stroke je jugoslovansko knjižničarstvo začelo dobivati šele po 2. svetovni vojni. Takšen družbeni položaj knjižničarstva so uveljavili zlasti zvezni zakon o javnih uslužbencih (1957) in slovenski zakoni o knjižničarstvu (prvi je b il sprejet leta 1957). Do začetkov rednega šolanja so se knjižničarski delavci v glavnem samoizobraževali. Le redki pa so obisko­ vali ustrezne šole ali vsaj tečaje na visokih šolah oz. znanstvenih ustanovah v tujini (Dunaj, Praga, Firence). Prva organizirana oblika strokovnega izobraževanja poklicnih knjižničar­ skih delavcev na Slovenskem sta bila dva petmesečna tečaja za delavce s končano srednjo šolo, izvedena leta 1947in 1949. Organizirala sta jih takratno ministrstvo za šolstvo in Narodna in univerzitetna knjižnica. Tečaja je op­ ravilo 115 kandidatov.