URN_NBN_SI_DOC-QZWD7TWG

vaja Enota za razvoj knjižničarstva pri svojih izobraževalnih programih, bi morali izvajati tudi drugi nosilci oz. izvajalci permanentnega oz. dopol­ nilnega izobraževanja na področju knjižničarstva. Predavateljem je potrebno zagotoviti stalno izpopolnjevanje, tako v stroki kot na področju pedagogike. Za to bi lahko skrbel knjižničarski izobraževalni center. 6. Tako izvajalci knjižničarskega izobraževanja kot udeleženci čutimo veliko pomanjkanje učne literature (učbenikov oz. p riro čn iko v v slovenskem jeziku skoraj nimamo ali pa so že kar častitljive starosti). V okviru bibliotekarskega društva (možno tudi Klanovega sklada) bi lahko izvedli natečaj za pripravo potrebnih učbenikov (priročnikov) in avtor­ jem zagotovili honorarje. Poleg nacionalne knjižnice bi ravno društvo moralo biti zelo aktivno pri izdajanju potrebne literature in se pri tem zgledovati po društvih v drugih deželah (npr. A LA v ZDA). 7. In če smo že omenili potrebo po vzpostavitvi knjižničarskega izo­ braževalnega centra, potem bi omenili še nekaj pomembnih nalog, ki bi jih le-ta lahko opravljal: iskanje sredstev (npr. štipendij) za izobraževanje knjižničarskih delavcev; svetovanje glede možnosti izobraževanja; spremljanje uspešnosti izobraževanja; izobraževanje vodij knjižnic; pregled nad izobraževalnimi programi v drugih državah ipd. 8. Seveda pa ne smemo pozabiti na izobraževanje uporabnikov (in poten­ cialnih uporabnikov), ki ga mora v okolju (v katerem deluje) na primeren način izvajati vsaka knjižnica. Zdi se, da na uporabnika včasih kar pozabimo, ob skrbi, da ne bi zamudili kakšnega od tečajev COBISS. Ne sodobno opremljene knjižnicein ne visoko usposobljeni knjižničarji v njih namreč niso dovolj, če so samozadostne in pozabljajo, komu so name­ njene. Ob koncu bi omenili le še to, da lahko postane v ZDA t.i. librarian (knjižničar) le tisti delavec knjižnice, ki ima opravljen magisterij spodročja bibliotekarske 9 Z. informacijske znanosti in sicer na šoli, ki ima akreditacijo ameriškega bibliotekarskega društva. Podiplomski študij bibliotekarstva pa vpisujejo diplomanti različnih visokošolskih ustanov. Mogoče bi postopoma tudi pri nas lahko začeli razmišljati o takšni prihodnosti? Literatura Berčič, Branko. "Začetek visokošolskega študija bibliotekarstva v Sloveniji", Vloga knjižnic pri posredovanju znanja. Posvetovanje ZBDS, Bled, 1. in 2. oktober 1987, Ljubljana, 1987