URN_NBN_SI_DOC-QZWD7TWG

Zato nas čaka še prccej dela, četudi smo pri izobraževanju knjižničarskih delavcev v preteklosti naredili marsikaj. Danes je pač razvoj tako hiter, da mu je težko slediti, kaj šele biti pripravljen na jutri. Omenili bi le nekaj nalog, ki se jih moramo lo titi že danes, da dejavnosti knjižnic in knjižničarjev ne bi postopoma prevzel kdo drug: 1. Strokovnemu izobraževanju ne le dati primarno mesto v naših zakonih, pravilnikih, statutih ... ampak to uresničevati tudi v praksi. Nobeni knjižnici niti posameznemu knjižničarju naj ne bo škoda sredstev in časa, porabljenega za strokovno izobraževanje. Ne le nova tehnologija - tudi vedno nove in zahtevnejše potrebe uporabnikov bodo zahtevale stalno učečega se knjižničarja. Da pa bi načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje strokovnega knjižničarskega izobraževanja potekalo usklajeno, bi morali vzpostaviti knjižničarski izobraževalni center, za katerega bi bilo smisel­ no, da deluje pri nacionalni knjižnici. 2. Sistem visokošolskega izobraževanja dopolniti še s specialističnim, podi­ plomskim in doktorskim študijem bibliotekarstva. V predmetnik dodi­ plomskega študija bibliotekarstva vnesti vsebine, ki jih priporočajo že standardi 1FLA za knjižničarske šole oz. jih najdemo v predmetnikih bibliotekarskih šol držav z razvitim sistemom izobraževanja na področju knjižničarstva. Če zaradi zastarele organizacije visokošolskega študija pri nas ni možno zagotoviti povezovanja bibliotekarskega študija z vsemi drugim i (ne le humanistično usmerjenimi), je treba omogočiti tudi dip lo ­ mantom drugih študijev, da v okviru specialističnega ali podiplomskega študija pridobijo potrebna znanja za delo v knjižničarstvu. 3. Pretehtati možnost organiziranja posebnega tečaja ali druge izo­ braževalne oblike za strokovno usposabljanje knjižničarskih delavcev s končano srednjo izobrazbo. Izobraževanje bi lahko organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica, ki ima že precej izkušenj z organizacijo t.i. začetnih knjižničarskih tečajev. 4. V novem zakonu o knjižničarstvu opredeliti t.i. mentorske knjižnice, ki bodo ustrezno opremljene in bodo imele mentorje za delo s pripravniki ali novinci v stroki. Za delo z mentorji in skrb za njihovo stalno izpopoln­ jevanje bi lahko skrbela Enota za razvoj knjižničarstva (oz. knjižničarski izobraževalni center), Le-ta bi v sodelovanju s knjižnicami, ki že imajo vzorne programe pripravništva, pripravila navodila za izvajanje priprav­ ništva. 5. Treba je poskrbeti za primerno stimuliranje knjižničarskih delavcev (in njihovih knjižnic), da bi se le-ti v večji meri kot dosedaj angažirali kot predavatelji. Verifikacijo predavateljev in njihovih asistentov, kot jo izva­ ja Enota za razvoj knjižničarstva pri svojih izobraževalnih programih, bi