URN_NBN_SI_DOC-QFSEIZGO

Hederih, J. Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije (1. del) ki imajo bogat besedni zaklad kot oni drugi, tako doktorji znanosti kot dijaki in upokojenci. Eni pri tem seveda potrebujejo več pomoči kot drugi, a vsi imajo pravico, da geslenje pokušamo približati tudi njim. Tretji razlog je povezan s problemi, ki sem jih imela sama, ko sem v knjižnici iskala etno- loško literaturo in informacije za lastno raziskovanje. Z raziskavo sem želela dognati, kako se razlikuje iskalna terminologija etnologov in neetnologov, ko gre za etnološke teme. Moja hipoteza je bila, da so razlike relativno velike, da prvi uporabljajo terminologijo, ki je v rabi v etnološki stroki, drugi pa precej bolj tako, kije prisotna v množičnih medijih in pogovornem jeziku in se od strokovne precej razlikuje. Želela sem tudi pokazati, da naj bi bilo geslenje etnološke literature v veliki meri odvisno od potencialnih uporabnikov, torej od tipa knjižnice. Primerjati sem želela že obstoječ način geslenja iste litarature v različnih knjižnicah v Sloveniji in poskušala zbrati nekaj najbolj trdih terminoloških orehov z analizo vprašanj uporabnikov v UKM in ankete, ki sem jo izvedla med etnologi in neetnologi. Etnologi, etnološke teme in knjižnice Raziskovalni proces ima vedno več stopenj. Ena izmed zelo pomembnih, nekje med zastavitvijo problema in dokončno ubeseditvijo ali vizualizacijo raziskovanega, je iskanje literature in virov. V tej fazi najdemo tako etnologe kot znanstvenike drugih strok v knjižnici, zatopljene v knjižnične kataloge najrazličnejših oblik, za računalniki, med enciklopedijami in bibliografijami, kazali revij, ko primerjajo tam najdeno s svojimi zabeležkami, ki so se sčasoma nabrale v notesih, kamor zapišejo zanimivosti iz opomb pod črto, seznamov literatur in pripomb kolegov, pa z utrinki, ki so ostali zapisani le v njihovih možganih. Proces je, čeprav veliko krajši in manj zaveden, po- doben tudi pri dijakih in študetih, ki pripravljajo referate in seminarske naloge, pa tudi pri ljudeh, ki žele zgolj zadostiti svoji radovednosti ali izpopolnjujejo znanje, ki ga bodo uporabili v praktične namene, ne glede na stopnjo izobrazbe in poznavanja etnološke "stroke. Raziskava Johnathana Hartmanna (Hartmann 1995,str.21) je pokazala, da so za ameriške antropologe najbolj pomemben vir za izsleditev informacij reference v knjigah, bibligrafije in ocene knjig. Nekaj manj, pa kljub temu veliko informacij, izvira iz pogovorov s kolegi ali so rezultat brskanja po policah knjižnic, šele nato pridejo na vrsto informacije, najdene v knjižničnih katalogih, v on-line in tiskanih indeksih in abstraktih, ali izsledene s pomočjo strokovnjaka za iskanje informacij ali knjižničarja, najmanj pogost vir infor- macij so podatki iz podatkovnih baz na CD-ROM-ih. Za razliko od drugih pa antropologi dajo veliko na informacije iz lastnih terenskih zapiskov (Hartmann 1995, str. 22,23). Benaudova in Bordeianu na podlagi pogovorov s humanisti ugotavljata, da je sestavni del njihovega načina iskanja infor-