URN_NBN_SI_DOC-QFSEIZGO

Knjižnica 41(1997)1 Suggestions for a more efficient design of information systems, tips for librarians who index ethnological materials, and ethnologists who encounter problems in libraries, as well as for those who do not have ethnological education but are looking for such information, are listed in the text and in the conclusions of the article. Key vvords: indexing, ethnology, anthropology, information retrieval, termino- logy, consistency, subject cataloguing, user oriented perspective, user studies, librarianship Namesto uvoda Ker je namen tega članka združitev spozananj sodobnih usmeritev in termi- nologije v etnologiji in uporabniško usmerjenih raziskav v bibliotekarstvu v ugotovitev, kako ustreči pravilom obeh strok in hkrati zvišati možnosti za uspešno iskanje, je pisanje zaznamovano z obema strokama. U p am pa, da bo to dejstvo ene in druge prej pritegnilo k branju kot odvrnilo od njega! Razlogi, vodila, nameni in hipoteze Prvi namen pričujočega pisanja je ugotoviti, kaj lahko pripomore h kvalitet- nejšemu geslenju etnološkega gradiva v knjižnicah. Nekaj izsledkov bo verjetno uporabnih tudi v širšem okviru, za druge stroke in za izboljšave tistih delov programov v sistemu COBISS, ki so namenjeni vsebinski obde- lavi. Toda bolj kot zadostitev številnim zakonom knjižničarstva, me je pri tem početju vodilo prepričanje, da mora biti geslenje tako, da omogoči čim večjemu številu uporabnikov, da najdejo gradivo, ki ga iščejo na čim krajši in čim lažji način. V te namene je seveda potrebno poznati tip uporabnikov, ki bodo gradivo iskali, potrebno se je potopiti v njihov način razmišljanja in informacijske sisteme prilagoditi njim, četudi za ceno spremembe kakega stoletje starega bibliotekarskega pravila. V tak, k uporabniku usmerjen po- gled, me je privedlo več razlogov. Prvi izvira iz časov, ki sem jih presedela v študentskih klopeh, ko so izza katedra prihajali nauki Brede Filo, ženske katere prefinjena teoretična prepričanja so bila obogatena z desetletji prak- tičnega dela. Drugi temelji na lastnih izkušnjah. Štiri leta, ki sem jih v Univerzitetni knjižnici Maribor prebila deloma nad etnološko literaturo, ki sem jo poskušala čim točneje, jasneje in strokovno pravilno zgesliti, deloma pa za informacijskim pultom, kjer sem se trudila kvalitetno in hitro odgovar- jati na vprašanja uporabnikov in spoznavala način razmišljanja ljudi z druge strani pulta, so mi dala vedeti, da je razlog prvega početja opredeljen z drugim. N a m en geslenja je namreč omogočiti, da uporabniki najdejo literatu- ro, tako tisti, ki obvladajo strokovno terminologijo kot tisti drugi, tako tisti, ki se izražajo jasno, kot tisti, ki jim mislijo tečejo bolj neustaljeno, tako tisti,