URN_NBN_SI_DOC-QEN3XRLO

mladini v krizi predvsem zaradi razvoja drugih sredstev množične­ ga obveščanja. Iz svoje kulturne tradicije so Francozi prinesli nekaj spodbudnih in pomembnih dejstev: 1. Nekateri njihovi avtorji so sve­ tovno znani in sodijo v vrh v svetu literature za mlade. 2. Šolsko ob­ veznost so podaljšali do 16. leta, delo s predšolskimi otroki je ved­ no bolj načrtno, saj so prav ta leta, ko otrok še ne bere, tista, v katerih si pridobi navade in usme­ ritev, ko se v njem utrdi ali pa tudi ne zanimanje za knjigo. 3. In­ dustrija knjige je tako razvita, da z velikimi nakladami lahko znižu­ jejo cene knjigam. 4. Pravilna uporaba množičnih avdio-vizualnih sredstev bi lahko veliko pomagala pri popularizaciji knjige. 5. Huma­ nistične vede, ki se ukvarjajo z otroki, so odkrile, da vloga branja ni le učiti ali zabavati, temveč gre predvsem za proces oblikovanja celovitega človeka, komunikacije med družbo otrok in družbo od­ raslih. Branje-igra je uvajanje v svet, je avto-kreacija. Vendar so znamenja krize vse bolj očitna. Ankete v osnovnih šolah in licejih so pokazale, da obstaja med šolar­ ji prava kulturna praznina, da so na poti k posebni vrsti analfabe­ tizma: 55—65 % otrok je takih, ki jih knjige ne zanimajo (pa tudi 50—55 % odraslih Francozov ne be­ re knjig), zadovoljujejo se s tri­ vialno literaturo, katere produkci­ ja vedno bolj narašča; 30—35 % otrok bere, a predvsem serijska dela ali referenčno literaturo in ti so na najboljši poti, da postanejo pasivni bralci, novi analfabeti, tj. taki, ki bero brez kritičnega odno­ sa do teksta. In le 5—10 % je bral­ cev, ki mnogo bero in ki vedo, kaj in zakaj bero. Vzrokov za krizo je več, najpo­ gosteje trdijo, da je knjiga v krizi zaradi TV. Anketa med otroki, sta­ rimi od 12 do 15 let, je pokazala, da jih kar 80 % presedi po 4 ure na dan pred TV zasloni, kar naj­ Knjižnica 17/1973 prej pomeni, da jim ostaja toliko manj časa za branje, potem da so miselno in čustveno vedno bolj pasivni in da je njihov besedni zaklad vedno bornejši. Rezultati te ankete so morda malo dvomljivi, vendar dovolj vredni premisleka. Morda le še ni pravilno izrabljena možnost, ki jo daje TV, saj bi množična komunikativna sredstva lahko veliko prispevala k demokra­ tizaciji kulture. Za enega izmed vzrokov krize navaja avtor tudi manjšo zahtevnost srednjih šol. Vzroki so seveda tudi pri knjigo- tržcih samih, ki se zaradi lastnega udobja zatekajo k že preizkušenim tipom knjig. Kriza je končno tudi odsev vzgoje in kulture, je neizo­ gibna etapa demokratičnega razvo­ ja Francije in odseva vse bistvene spremembe, ki se dogajajo in pri­ našajo s sabo nove medčloveške odnose. Zato, pravi Soriano, se je Fran­ cija v zadnjih 4 letih spremenila v velik pedagoški laboratorij, iz katerega prihaja vedno več pobud za rešitev krize. S problemom knjige se ukvarjajo prav vsi, pisa­ telji, literarni zgodovinarji, peda­ gogi, knjigotržci in tudi bibliote­ karji. Poseben napor je viden pri bibliotekah, razvijajo se šolske knjižnice in centralne knjižnice zavodov. Spremeniti skušajo vzduš­ je v knjižnicah; postale naj bi me­ sto posebnih srečanj, mesto otro­ kovega usmerjanja, dopolnjevanja šolskega dela. Bibliotekar mora znati otroka pritegniti h knjigi, mu dokazati, da bo v knjigi našel teme, ki ga zanimajo in ki so vzete iz življenja, iz vsakdanjosti. Vera Troha