URN_NBN_SI_DOC-Q5Y6GXZS

za daljše p ersp ektivn o ob dobje p ravilno rešim o v p rašan je fo rm a ta v n aših knjižnicah. •Odločilno važnost pravočasne izdaje in d istrib u c ije listkov sm o že tu d i p rej poudarili. T u m o ram o sp reg o vo riti še nekaj besed, kako bi to lahko dosegli. E d en izm ed načinov b i bil, d a bi za katalogizacijo sk rbeli posebni b ib lio tek arsk i stro k o v n jak i že p ri založbah. To bi po­ m enilo, da bi vsaka p u b lik acija izšla že s priloženim i k atalognim i listki, k a r b i bilo idealno za knjižnice, k er b i tak o prišle n a jh itre je do p o treb ­ n ih katalo gn ih vpisov. Žal p a bi p ri tem trp e la en o tn o st katalogizacije, k er b i delo o p rav ljalo več ljudi. P rav tak o ti stro k o v n ja k i p ri naši m ali knjižni p ro d u k ciji še zdaleč n e b i bili dovolj zaposleni in bi m orali poleg katalogizacije o p rav ljati p ri založbi še kakšno drugo delo. K er bi s tem v zvezi bile težave, m o ram o ta način odkloniti. L ahko b i pom islili tu d i n a m ožnost cen traln e katalogizacije p reko o sred n jeg a telesa, nekakšnega knjižnega k o lek to rja, čigar naloga bi bila, d a bi knjige nab av ljal, obdeloval in razp ošiljal s priloženim i listk i kn již­ nicam . V endar sodim o, da bi bila za naše m an jše in sk ro m n ejše mož­ n o sti n ajb o ljša n asled n ja rešitev: C en traln a k atalog izacija tekočega slovenskega tisk a naj bi p o tek ala p ri naši o sred n ji b ib lio tek arsk i ustanovi, to je p ri N arodni in univerzi­ te tn i knjižnici, ki b i im ela v ro k ah vso organizacijo, strokovno, teh ­ nično in finančno. N a podlagi stro go obvezujoče pogodbe, ali še bolje, n a podlagi a m an d m a ja k zakonu o knjižnicah, n aj bi bile založbe dolžne p ravo ­ časno p o šiljati N aro dn i in u n iv erzitetni knjižnici zad n ji k o rek tu rn i izvod, ki je tik p red vezavo, ali p a še b o lje prav očasno dolžnostni izvod. V' strik tn e m izpo ln jev anju ravno te obveze je glavni klju č usp eha ali neu sp eha cen traln e katalogizacije. Vsi d ru g i po sto p k i so p recej laže dosegljivi. T akoj po p re je m u p u blikacije bi za to določeni stro k o v n jak i N aro d ­ ne in univ erzitetne knjižnice opravili katalogizacijo in klasifikacijo p ublikacije, n ato bi sledilo razm noževanje listkov. V ažno je, da bi se za razm noževanje nabavil sodoben in zares u p o rab en razm noževalni stro j, šte v ilo razm noženih listkov bi bilo odvisno od števila knjižnic — naro čniko v in sicer v tolikem številu prim erkov, ko lik o r si jih kn již­ nice želijo, ozirom a za k o liko r katalogov jih p o treb u jejo . P om isliti bi m o rali tu d i n a m ožnost različnih kolekcij listkov, d a b i zadovoljili po ­ tre b e knjižnic različnih tipov. K er b i bile stro k ov n e knjižnice po številu n ajsk ro m n ejši odjem alci ce n traln e katalogizacije, b i v erje tn o za to poleg ko m p leta zadoščala le še kolekcija za šolske in m lad in sk e knjiž­ nice, k er bi bile le-te poleg lju d sk ih knjižnic n ajštev iln ejši naročn ik i razm noženih listkov. S icer p a b i bila p o tre b n a p red h o d n a an k e ta za