URN_NBN_SI_DOC-Q5Y6GXZS

logizacijo, ki so o bravnavali tu d i po m em b n o st tisk an ih listkov tak o za enotno katalogizacijo k ak o r za pom oč p ri izdelavi cen traln ih katalogov in za bibliografsko-inform ativno službo, sta se v glavnem izk ristalizirala dva m ožna načina. Po prv em n aj bi se ce n traln a k atalog izacija opravila n a osred n jem m estu, od k o der b i se razp ošiljali tisk an i ali drugače razm noženi k atalog n i listk i zain teresiran im knjižnicam . Po drugem n a ­ činu, ki je vabljivejši, a tu d i teže o stv arljiv , p a bi knjižnice p rišle do k atalog n ih vpisov s tisk an im i k atalog n im i listki, vloženim i v knjigo ali celo tisk an im i v k njigi sam i. P rv i so začeli tisk ati k atalogne listk e A m erikanci. L ib rary B ureau v B o sto n u je tisk al listk e za n ajp o m em b n ejše am eriške izdaje in jih p ro d a ja l dru gim knjižnicam . Delo je prevzela le ta 1896 A m erican L ibrary A ssociation, p rav zap rav n je n a »Publishing section«, le ta 1901 p a je začela s cen traln o k atalogizacijo L ib rary of C ongress v W ashingtonu. Izd a jala je tisk an e listk e ne sam o za knjige, ki jih je p re je la k o t dolž- n o stn e izvode, tem več tu d i za kup ljen e in d arovane knjige. V Z druženih držav ah A m erike so v letih 1958—1960 ponovno p re izkusili predlo g »cataloging in source« — katalogizacije n a izvoru — ki je bil p ro p ad el v prvi p reizk u šn ji v letih 1870— 1880. »Cataloging in so­ urce« je am erišk i ek sp erim en t, d a bi založniki tisk ali katalo gn i vpis že k a r v sam o knjigo. To bi bilo m ožno, če bi L ib rary of C ongress p red ­ časno do b ila p o treb n e p o d atk e o p u b lik aciji n a podlagi k rtačn eg a odtisa, ki b i ga ji dobavil založnik. T ako bi se knjige k atalogizirale sam o en­ k r a t n a nekem o sred n jem m estu (v p o sk u su L ib rary of C ongress) po u sta lje n ih pravilih. K njižnice p a b i p renesle katalo gn i vpis iz knjige na svoje listke s p om očjo »katalogne kam ere«, tj. posebnega načina raz­ m noževanja. P oskus je bil sk rb n o p rip ra v lje n in je proučeval tem eljn i p ro blem z dveh vidikov. P rvi je obravnaval finančno-tehnični p ro b lem in p ra k ­ tič n o st n a č rta z gledišča založnikov in z gledišča L ib rary of Congress. D rugi je p a obravnaval p red n o sti, ki b i jih bile deležne knjižnice in d rugi »odjem alci« p ri u p o rab i k atalo gn ih vpisov iz knjig, ki jih p re j­ m ejo. K ončni rez u ltat je bil žal negativen. V glavnem so b iti tem u krivi previsoki stro šk i tak o za založnika k o t za L ib rary of C ongress in p a velika razlik a m ed katalog n im vpisom n a podlagi k rtačn eg a o d tisa in vpisom na podlagi dokončne, ko m p letn e izdaje. Č eprav so se z idejo cen traln e katalogizacije u k v arja li Angleži že v p re jšn je m sto letju , so začeli s cen traln im tisk an je m listkov šele leta 1956. P rav tak o so tu d i N em ci d esetletja razp rav ljali o vabljivem n a­ č rtu cen traln e katalogizacije. D eutsche B ücherei v Leipzigu izd aja tisk a­ ne listke »Leipziger T iteldrucke« že od le ta 1937 in s tem uresn iču je cen traln o katalogizacijo k njig v nem škem jeziku. Izd a jan je tisk an ih listkov je združeno z izdelavo nem ške nacionalne b ibliografije, ki izhaja