Kazalo.pmd

Knjižnica 55(2011)1, 87–102 8 8 successful implementation of these processes is the establishment of successful com- munication based on consistent professional terminology. The author exposes some basic archival professional terms defined in the current Slovenian archival legislation and professional standards. He stresses some semantic problems of implementation of these terms in different fields. In his opinion terminological deficiencies must be coordinated if we want to achieve long-term sustainability and usability of the cultural contents in the electronic environment. Otherwise these problems can represent a serious threat of the expected interoperability realization. Keywords: archival science, terminology, interoperability, cultural contents, electronic environment 1 Uvod V prispevku definiramo interoperabilnost kot sposobnost sistemov informacij- skih in komunikacijskih tehnologij ter poslovnih procesov, da učinkovito med- sebojno izmenjujejo podatke in s tem zagotavljajo uporabnost posredovanih informacij oz. znanj. Pri tem je pomembno, da so to podatki iz različnih siste- mov, ki so jih oblikovali in ustvarili različni ponudniki (ODLIS, 2010). Za realizacijo interoperabilnosti na ravni sistemov informacijskih in komunika- cijskih tehnologij morajo biti izpolnjeni pogoji, ki so opredeljeni s tehničnimi standardi, priporočili in dogovori (Klemenc, 2009). Za izvedbo pa morata biti ob tem izpolnjena vsaj še dva pogoja. Prvega predstavlja organizacija poslovnih procesov za potrebe interoperabilnosti, drugega pa natančno določena semanti- ka podatkov, ki so predmet interoperabilnosti. Organizacijski vidik interoperabilnosti je opredeljen s procesi in se nanaša na aktivnosti znotraj posameznih organizacij ter na dogovore med sodelujočimi organizacijami, kakor tudi na tiste postopke, ki so potrebni, da si s pomočjo in- formacijskih sistemov medsebojno zagotavljajo uporabo tovrstnih storitev (Kle- menc, 2009). Sem prištevamo tudi aktivnosti, ki so potrebne na področju uskla- jevanja in sprejemanja pravnih norm in strokovnih okvirjev. Ti opredeljujejo interoperabilnost kot formalizirani družbeni pojav v segmentu zagotavljanja javne vere podatkov, ki so pridobljeni ali izmenjani na podlagi interoperabilnosti. Interoperabilnost v semantičnem smislu zagotavlja, da je pomen podatkov, ki jih izmenjujemo, razumljiv ljudem, aplikacijam in institucijam. S tem je omogočena interpretacija pomena podatkov na pravilen način za uporabo v dru- gih aplikacijah, za katere primarno ti niso bili definirani (Klemenc, 2009). Za izvajanje interoperabilnosti na področju obravnavanja kulturnih in drugih, z njimi povezanih vsebin, je potrebno ob prvih dveh vidikih posebej izpostaviti