URN_NBN_Si_DOC-PWZLYMSQ

u perjenih posvetovanj večjih pretresov ni bilo. Knjižnicam dostopnih računalniških sistemov je bilo malo in ni se bilo treba bati, da bi nas nasilno pritegnili v svoj magični krog. Poleg manjšega števila IN D O K c entrov, ki so pri nas začeli z računalniškimi obdelavami, lahko konec sedem desetih let preštejem o na prste ene roke knjižnice, ki so se o p ogum ile in se jim pridružile. Pri vseh gre za mešane, knjižnično-do- mentalistične bibliografske zbirke podatkov, v začetku na paketno ori­ e n tira n e m računalniku C Y B E R 72 na R RC , kasneje pa vedno več na interaktivn em D E C - 10 na R CU in končno še na sorodnem V A X u ( D E L T A 4 8 5 0 ) v M ariboru. 1.1. Kamena doba — leto 0 S silnim p oh o do m m ikroračunalnikov so se začele stvari hitro in k o re n ito spreminjati. Najcenejši modeli so postali tudi nam dostopni in m arsikdo je imel m ikroračunalnik prej dom a kot na delovnem m estu. V sesplošna prisotnost računalnika in računalniško »opismenje­ vanje« sta postala m odern a pojma, ki se jima nihče ni mogel upreti. T udi knjižnični delavci sm o ugotovili, da je prišel trenutek, ko je sp renevedanja konec in se je treba dokončno posloviti od klasične d o b e knjižničarstva. Velik premik je prišel leta 1983 s skromnim hišnim m ikroračunalnikom Sinclar 7.X Spectrum in zanj napisanima odličnim a dom ačim a program om a za urejanje besedil in podatkovnih zbirk. Sistem je bil deležen zelo različnih in nasprotujočih si mnenj, poizkusno ga je začelo uporabljati večje število knjižnic in praksa je pokazala, da niso imeli prav niti preveliki optimisti, niti skrajni pesi­ misti. S »profesionalnimi« podatki izpopolnjena delovna postaja je bila za resno obdelavo podatkov prešibka, zato pa se je izkazala kot e n o ta za vnos, osnovno obdelavo in prenos podatkov na večji sistem. V eliko večje zasluge pa ima Spectrum nedvom n o pri spreminjanju našega odnosa do novega medija — uspel se je približati knjižničarjem, prebiti njihov strah do tega čudežnega stroja prihod­ nosti in m arsikdo je z njim napravil prve korake na poti k avtomatiza­ ciji knjižničnega poslovanja. Z njim se je porodila tudi želja (in potre­ ba) po večjem in močnejšem stroju. T renutek žal še ni bil ugoden za velik centralni sistem, kjer bi lahko gostovale vse slovenske knjižnice, p rem ak nilo pa se je le — prišla je druga generacija slovenskih knjiž­ ničnih mikroračunalnikov.