URN_NBN_SI_DOC-PWLOLHRJ

verzitetni knjižnici. Osnovna lite­ ra tu ra za raziskovanje mora biti, kot kažejo izkušnje, tudi dostopna tako v prezenčnem fondu inštituta kot v izposojevalnem univ. knjižni­ ce. Nabavljanje specialne literature za raziskovanje pa pripada zgolj inštitutskim knjižnicam; potreben je podroben dogovor, da ne pride do podvajanja. Zaradi splošne in lažje dostopno­ sti, prihranka pri denarju in pro­ storu naj bodo časopisi v čim več­ jem številu zbrani na enem kraju, to je v univ. knjižnici; le najpo­ membnejše časopise naj im ajo tu ­ di inštitutske knjižnice. Druga vrsta množičnih inštitutov so pravni; tu je pri večini starih univerz členitev trojna: univerzi­ tetna knjižnica, obsežna fakultetna knjižnica in še knjižnice special­ nih inštitutov. Temeljno literaturo (nemško pravo) naj ima v več iz­ vodih fakultetna, pa tudi univ. knjižnica. Specialna literatura (ino­ zemska prava) spada le v inštitute. P ri novih gradnjah je najbolje pla­ nirati posebno pravno knjižnico po anglosaškem zgledu kot prostorsko ločen oddelek univ. knjižnice z lastno izposojo, tja naj odda svojo pravno literaturo tudi univ. knjiž­ nica. T retja vrsta teh inštitutov so in­ štituti za naravoslovne in tehnične vede. Tu so potrebe v okviru štu­ dijske literature koncentrirane na pregledno število naslovov, ki pa morajo biti na voljo v zelo veli­ kem številu izvodov. Za raziskoval­ no literaturo načelno velja, da za­ došča le po en izvod; oboje pa mo­ ra biti hitro dostopno uporabni­ kom. Priporoča se ustanovitev stro­ kovnih ali oddelčnih knjižnic pod upravo univerzitetne knjižnice. A ktualna raziskovalna literatura m ora biti v posameznih oddelčnih knjižnicah neposredno na voljo; univ. knjižnica je ne nabavlja, ko­ likor ne gre za meddisciplinsko li­ teraturo. Zastarele fonde pa od­ delčne knjižnice oddajajo v uni­ verzitetno knjižnico. Za nabavo in izposojo študijske literature je od­ govorna univerzitetna knjižnica. Ta literatura naj bo koncentrirana na čim manj mestih ali na enem me­ stu in organizacijsko ločena od raz­ iskovalne literature posameznih strok. Če je razdalja med univer­ zitetno knjižnico in inštitutom majhna, naj bo to v univ. knjižni­ ci, drugače je treba organizirati nekake »undergraduate library« v neposredni bližini raziskovalnih knjižnic. Za medicinske inštitute velja na­ slednje: klinike naj imajo manjše zbirke specialne literature, inštitu­ ti za teoretično medicino se morajo opirati na večje knjižne fonde. Od krajevnih razm er je odvisno, ali so ti fondi pri posameznih inštitutih ali pa zbrani v osrednji medicin­ ski knjižnici, ki je, kjer je možnost zanjo, najboljša rešitev. Taka knjižnica je prostorsko ločen od­ delek univ. knjižnice in odgovorna za celotno preskrbo visoke šole z medicinsko literaturo. Skrbi tudi za to, da so na voljo študentom in pomožnemu osebju potrebne učne knjige v mnogo izvodih. Univerzitetna knjižnica je biblio­ tekarski koordinacijski center in informacijski center celotne uni­ verze ter predvsem izposoj evalna knjižnica poleg pretežno prezenčno organiziranih inštitutskih in stro­ kovnih knjižnic. N abavlja litera­ turo, ki je pomembna za več strok ali vse stroke, npr. splošne biblio­ grafije in priročnike, obsežne zbir­ ke virov, enciklopedije, splošne znanstvene časopise, dela visokih šol in akademij. Je osrednje hra- nilišče disertacij. Bistvena naloga univ. knjižnice je tudi oskrbovanje študentov s pogosto in trajno ra b ­ ljeno študijsko literaturo. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da je or­ ganizacija učbeniških zbirk sicer delno zadostila nujnim potrebam, da pa te predvsem pri množičnih strokah še ne zadoščajo. Zato mo­ ra univ. knjižnica učbeniške zbir­ 172 K n již n ic a 16/1972