URN_NBN_SI_DOC-PRGGWITL

Knjižnica 41(1997)2/3 Uvod Ob pripravljanju besedila novega pravilnika o pripravništvu, strokovnih izpitih in strokovnih kvalifikacijah v knjižničarstvu so se pojavljali različni predlogi tako glede samega sistema strokovnih izpitov in njihove vsebine, kot tudi načina in pogojev za napredovanje oz. pridobivanje višjih strokov- nih nazivov. Izraženi so bili tudi dvomi o potrebnosti strokovnih izpitov (še zlasti za knjižničarske delavce z diplomo s področja bibliotekarstva), saj so jih v mnogih zahodnih državah že opustili ali jih nikoli niso izvajali. Pri iskanju novih rešitev pa seje pokazalo, da prakse drugih držav pravzaprav ne poznamo dobro in da nimamo izdelanih dolgoročnih smernic izo- braževanja in usposabljanja slovenskih knjižničarjev 2 , ki bi bile osnova za pripravo drugačnega sistema pridobivanja strokovnih kvalifikacij. V prispevku bodo prikazane razlike med našo prakso pridobivanja strokov- nih nazivov in prakso anglo-ameriških držav (omejili se bomo na Združene države Amerike, Veliko Britanijo in Avstralijo), kjer so sistem priznavanja strokovnih kvalifikacij na osnovi strokovnih izpitov zamenjali s sistemom akreditacije knjižničarskih šol (izobraževalnih programov), ali pa obstajajo poleg tega še pogoji za vpis v register strokovnih knjižničarskih delavcev in tudi za članstvo v strokovnem društvu. Presoja o tem, če so pri nas že ustvarjeni pogoji za drugačno (in kakšno) prakso in o tem, v kakšni meri smo se na področju izobraževanja in usposabljanja knjižničarjev že približali razvitim državam ter kaj moramo še storiti, bo mogoče lažja, če bomo bolje poznali izkušnje drugih držav. Ker pa se izobraževalni sistemi omenjenih dežel močno razlikujejo od slovenskega 3 , ki je glede izobrazbenih stopenj veliko manj zapleten kot anglo-ameriški sistemi (in zaradi tega ponuja tudi manj oblik formalnega izobraževanja), je tudi izobrazbene pogoje za posa- mezne kvalifikacije nemogoče dobesedno prevesti. Poskušali bomo navesti čimbolj ustrezne termine, po potrebi pa dodali še angleško različico. Predlog besedila je v času od 1994 do 1996 pripravljala delovna skupina, kijo je imenovala Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke. Pripombe na tekst so posredovala tudi področna društva bibliotekarjev. Končni tekst predloga je pripravilo Ministrstvo za kulturo, vendar pa se je delovna skupina na osnovi pripomb Oddelka za bibliotekarstvo in Ministrstva za šolstvo in šport odločila, da nekatera izhodišča pravilnika spremeni. Z izrazom knjižničarji bodo zajeti strokovni knjižničarski delavci nasploh in ne delavci s končano srednjo izobrazbo in s strokovnim izpitom pridobljeno strokovno kvalifikacijo "knjižničar". Kadar bodo v tekstu navedeni nazivi strokovnih kvalifikacij, bodo zapisani v navednicah. Obvezno šolanje traja npr. v večini držav ZDA od 6-15 leta, prva stopnja (primary) traja do 12 leta in ji sledi druga (secondary), ki pa je lahko tudi daljša kot 3 leta, če namerava dijak kasneje študirati na univerzi. V Veliki Britaniji, natančneje v Angliji, traja obvezno šolanje od 5-16 leta, prva stopnja do 11 leta in na Škotskem do 12 leta. Nekatere države imajo več vrst izobraževalnih sistemov (npr. Velika Britanija). Še bolj se primerjave zapletejo pri oblikah visokošolskih študijev in nazivov, ki jih posamezne šole podeljujejo, tako po končanem dodiplomskem kot podiplomskem študiju. 1 2 3 266