URN_NBN_SI_DOC-PMAFF3CN

ranja uporabnikov po kategorijah. Za­ govarja stališče, da bi se problema in­ formacije lotili na politični ravni, saj imamo za to v današnji politični kon­ stelaciji čedalje več pogojev. V zanimivem referatu »Sredstva dokumentacije in informacij: Vidiki in problemi« B. Balbis na kratko pri­ kaže zgodovinski razvoj dokumenta­ cijskih sredstev, jih za orientacijo razporedi, nato pa se omeji na neka­ tere družbene aspekte dokumentacij­ skih in informacijskih sredstev. Referat E. Pietscha je posvečen or­ ganizaciji in strukturi informacijskih ustanov. Avtor ugotovi, »da je naša doba v bistvu informacijska doba, ki ji daje brezmejna težnja po komuni­ kativnosti viden izraz«. Meni, da je pri izgradnji in strukturi neke infor­ macijske centrale očitno, da bo o iz­ biri načina iskanja in njegove avtoma­ tike odločal obseg ponudbe in povpra­ ševanja na določenem strokovnem po­ dročju in v njem nastalih informacij v določenem časovnem obdobju. Oseb­ nost in informacija, osebnost in raz­ širjenost silijo med silnicami infor­ macije vse bolj v ospredje. Treba je predvsem poiskati ravnotežje med izdelovalcem informacije in njenim uporabnikom. Svoja gledišča podpre z 12 tezami za sestavljanje informacij, ki jih dopolni z načelnimi izvajanji. Madeleine Wolff-Terroine poroča v svojem referatu o mestu specializira­ nih informacijskih centrov v bodoči organizaciji dokumentacije. Trdi, da smo doslej bili priča rasti cele vrste specializiranih centrov. Njihovo vzdr­ ževanje pa je bilo zaradi uvajanja elektronskih naprav na področju do­ kumentacije zelo drago. Poleg tega ti centri nimajo dovolj denarja za opre­ mo in delovanje, osebje je visoko spe­ cializirano le za določeno stroko, do­ kumentacijske probleme pa nemalo­ krat slabo pozna. Prav tako živijo drug poleg drugega brez medsebojne povezave in sodelovanja. Zaradi tega se je rodila ideja, da bi ustanovili ve- likd narodne enote, ki bi imele dovolj sredstev za delo. Avtorica se vprašuje, ali naj v takih razmerah obdržimo te male centre. Odgovarja, da je obstoj specializiranih centrov nujen zaradi njihove specializiranosti in pristoj­ nosti. Priporoča, da bi se centralni organizem in razni specializirani cen­ tri med seboj povezali. Centralni orga­ nizem bi koordiniral specializirano dokumentacijsko mrežo, ki bi spreje­ mala vso literaturo nekega področja in bi jo hitro posredovala specializi­ ranim centrom. Deloval bi potem­ takem kot urejevalec, beležil podatke specializiranih centrov in skrbel za reprodukcijo dokumentov. Speciali­ zirani centri bi bili na ta način raz­ bremenjeni, kar zadeva materialno plat, in bi se mogli v polni meri po­ svetiti intelektualnemu delu. Central­ ni organizem bi s pomočjo dokumen­ tacijskega zemljevida neke države po­ vezoval različne specializirane centre te ali one stroke, nadomestil pomanj­ kanje dokumentacijskega servisa v tej ali drugi stroki ter usmerjal upo­ rabnika v ustrezni specializirani cen­ ter. Referat Aleksandra Kinga obdeluje razliko med informacijami, ki so na­ menjene znanstveniku-raziskovalcu, in informacijami, ki so namenjene apli­ kaciji znanstvenih izsledkov. Govori o tradiciji in spremembah na tem po­ dročju. W. Pirog v svojem poročilu prispe­ va opombe in predloge za izboljšanje mednarodnega sodelovanja pri izme­ njavi znanstvenih, tehničnih in eko­ nomskih informacij na osnovi izku­ šenj Centralnega inštituta za znanstve­ ne, tehnične in ekonomske informa­ cije v Varšavi (CIINTE). CIINTE ko­ ordinira dejavnost podružnih infor­ macijskih centrov, posreduje infor­ macije, vzdržuje stike s tujimi insti­ tucijami, ki se ukvarjajo z znanstve­ nimi, tehničnimi in ekonomskimi in­ formacijami, njegov poglavitni cilj pa je dobava informacijskega gradiva na osnovi zamenjav. Poleg te institucije se ukvarja z mednarodnim sodelova­ njem pri izmenjavi informacij na spe­ cifičnem področju tudi Poljska akade­ mija znanosti in umetnosti in neka­ teri specializirani centri. Navedeni 150