URN_NBN_SI_DOC-PDZXYOIV

Ena osnovnih potreb vsakega človeka je potreba po m edsebojnem stiku in zaupanju. Že z rojstvom n am je dan o prvobitno kom uniciranje, ki je nev er­ balno. Jezik telesa je em otivni jezik in ga uporabljam o veliko p red verbalnim . Sporoča n am vsebine, ki jih verbalni jezik pogosto ne m ore in ne zna. N aša celotna kom unikacija je iskanje drugega, predstavljanje nas sam ih in seznan­ janje z d rugim i ter iskanje poti do njih. N aše okolje kot celota in p redm eti v njem nam lahko pom agajo. Tudi knjiga, ki lahko v resnici postane m ost, ki povezuje dva svetova, svet odraslih in svet otrok, svet tistega, ki je knjigo ustvaril in našega, učitelja in učenca in tudi otroke m ed seboj. Je tisti intim ni kotiček, ki sm o ga skupaj zgradili, s skrbjo in ljubeznijo, kjer sm o pustili del nas sam ih in kam or se vedno radi vračam o, d a nas obogati in m i njega. Pri sku pnem srečanju ob knjigi in s pom očjo knjige se porajajo skrite vezi zaupanja, varnosti in razum evanja, ki otroka in nas napolnijo s tistim posebnim občutkom , ki m u rečem o "rad grem v knjižnico, rad berem knjige". Knjižnica je nam reč edino m esto v šoli, ki ni represivno, knjižničarka, oz. knjižničar p a tista, ki od učenca ne zahteva, da se uči in nauči, da dela z glavo, tem več, d a vzljubi knjigo in uživa v njej, v vsem tistem , kar m u lahko pove. Polje zaupanja , elana, navdušenja ustvarja tako celotna knjižnica kot tu d i knjižničarka in učenci. R avno knjižničarka je tista ključna oseba, ki lahko ob knjigi in s pom očjo knjige, s svojo osebnostjo in odnosom bistveno vpliva na učenčevo ljubezen do knjige in posledično do vsega tistega, kar v njej piše. Vsi so v skupni interakciji in osnova tega je kom unikacija, ki je večplastna, in sestavljena iz verbalnega in neverbalnega dela. P rvega se bolj zavedam o, drug i pa je prvobitnejši in im a predvsem v zgodnjem otroštvu odločilno vlogo tako v kom unikaciji kot tu d i v učenju otroka. O trok se nam reč bolje in hitreje uči vsebin, kad ar im a dober kontakt s sabo in svojo okolico, kad ar se počuti varnega in sprejetega. Prijazen stik je osnova vsakega obojestranskega sodelovanja, kar učno vzgojni proces je, in učenja. In na to pogosto pozablja­ mo. D obro pa je še enkrat povdariti, da je poleg besednega sporočanja p om em ­ bno neverbalno sporočanje. To nam nam reč posreduje tiste vsebine, ki jih govorjena beseda pogosto ne m ore in ne zna in ki kažejo n aš vrednostni odnos d o sveta. Učenec razum e to kot to je dobro in to ni dobro. Verbalni in neverbalni del sporočila sta lahko v skladu, lahko pa tu d i ne. Mlajši kot je otrok, pom em bnejši m u je neverbalni del in ga tu d i prej zazna kot pa verbalnega. Pom em bno je torej, kaj počnem o in ne, kaj govorim o. Knjiga je tu lahko resnično tista, ki služi kot m ost do drugeg a in v m edsebojni kom u­ nikaciji in interakciji dobi vlogo prehodnega objekta. Tako vlogo imajo v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja igrače in tu d i d ru g i predm eti v njegovi okolici. Z njimi nekaj počne, se igra, dotika, m eče po tleh. Do različnih predm etov se različno obnaša, kar je pogojeno tako s kvaliteto