URN_NBN_SI_DOC-OYXWBSAU

na rstva 4, strokovni knjižnici Uipiravnih organov sita evidentirani 2 (ODO Celje, ObLO Laško), uči­ teljske knjižnice 4 (glej uvodno pripombo), specialna znanstvena 1 (knjižnica Mestnega muzeja v Celjul) in splošno znanstvena 1 (študijska knjižnica v Celju). Dovolj zgovorne so iuidi številke O' količini knjižnega fonda, s ka­ terim te knjižnice razpolagajo. Od 34 znanstven ill in strokovnih knjiž­ nic je kair 12 takiih, ki nimajo niti 500 knjig (v odstotkih izraženo je to 35,3%); v 8 knjižnicah (ali 23,5 %) se giblje število knjig med 500 in 1000; prav (tako 8 aili (23,5 %) je takih, ki imajo med 1000 in 2000 zvezkov; 3 (ailii 8,8 %) imajo med 2000 in 3000 zvezkov; 2 (ali 5,9 %) imata med 3000 in 4000 zvez­ kov; samo 1 je s svojim fondom presegla 10.000 zveztkov, to je Štu­ dijska knjižnica, ki je imela 3t. decembra I960 71.456 bibliotečnih enot. Ta ogromni skok je strokov­ njaku razumljiv, saj se v tein odraža tudi razlika med strokov­ nimi knjižnicami z ožjim delovnim območjem (vsebinsko in teritori­ alno) im splošno znanstveno knjiž­ nico, katere ddlovna paleta je že po značaju zelo široka. Delno pa je tolikšno število bibliotečnih enot v Študijski knjižnici tudi naravna posledica njene druge, ta­ ko imenovane posebne znanstveno- arhivske naloge. Seštevek knjiž­ il ih fondov nam pove, da je v obeh znanstvenih knjižnicah 73.968 enot, v strokovnih knjižnicah pa 33.467 enot, ali vsega skupaj 107.435 bi­ bliotečnih enot. Poklicno, v knjižničarski stroki kvalificirano osebje ima samo 1, in sicer študijska knjižnica, v 11 knjižnicah so varuhi knjig kvali­ ficirani strokovnjaki ustreznih strok (inženirji, zdravniki, profe­ sorji, praivniki itd), v 22 knjižnicah p a je za knjižnico »zadolženo« administrativno in razno pomožno osebje, ki skrbi zanjo, kakor pač ve lin zna, alli p a tudi ne zna, ozi­ roma kolikor je piri voilji in koli­ kor mu slučajno ostane časa od diruigliih poslov, za katere imajo, recimo, kvalifikacijo ali pa vsaj uradni dekret. O pravi urejenosti, to je vsaj o inventarni knjigi, imenskem kata­ logu in kolikor toliko točnem poslovanju, seveda pri večini iz­ med teh knjižnic ni mogoče go­ voriti. Pirav tako ni mogoče dobiti zanesljivih podatkov o tem, ko­ liko je posamezna knjižnica upo­ rabljana, to je o številu brailcev in lizposoljenih knjiig, ker skoraj nihče ne vodi evidence o tem. Sa­ mo približni so tudi podatki o letnem prirastku knjižnega fonda in o potrošenih denarnih sredstvih za nalkuip knjig, revij itd. Zato bi bilo brez koristi, te »podatke povze­ m ati ati delati na talko nezaneslji­ vi podatki kakršne koli analize in zaključke. Kljub temu nič kaj razveselji­ vemu stanju pa večina strokovnih knjižnic v celjskem okraju ven­ darle vsaj nekoliko služi svojemu namenu, nekatere bolj, druge manj. jasno je, da bi bil efekt v vseli pogledih mnogo večji, ko bi bile te knjižnice urejene in med seboj povezane. To vedno bolj čutijo pri svojem delu strokovnjaki vseh vrst, včasih tudi nekateri družbe­ ni in javni delavci, še bolj seveda maloštevilni znanstveni razisko­ valci. Bibliotekarji, ki vse te družbene potrebe najbolj živo ču­ timo in — mislim, da lahko rečem — tudi najbolj pravilno presojamo, smo veseli, da že prihajajo iz vrst strokovnjakov želje, naj jim kva­ lificirani bibliotekarski kader iz Študijske knjižnice svetuje ali celo neposredno pomaga pri ureditvi njihovih strokovnih knjižnic, pa tudi predlogi o sodelovanju in po­ vezovanju s študijsko knjižnico, da ceLo avtokritičue ugotovitve o nesmotrnem nakupovanju knjig in revij v strokovnih knjižnicah, o