URN_NBN_SI_DOC-OWR1ALHC

Ija, da se je »Pionir« iz začetne lepo­ slovne revije razvil v »izrazito polju­ dnoznanstven časopis za doraščajočo mladino«. V bibliografskem delu so najprej podrobno opisani posamezni letniki, nato pa slede po UDK razvr­ ščene enote, ki jih je po številu pri obeh listih precej enako (»Ciciban« 3291, »Pionir« s »Slovenskim pionir­ jem« vred 2955). Na koncu je po troje pomožnih kazal: sodelavci pri tekstih (pisatelji, prireditelji, pripovedovalci, zapisovalci, skladatelji, uredniki), so­ delavci pri slikovni in tehnični po­ dobi (ilustratorji, opremljevalci, foto­ grafi, likovni in tehnični uredniki) ter predmetno imensko kazalo. Slikovne priloge, črno bele in večbarvne, pri­ našajo nekaj najboljših ilustracij, pri »Pionirju« poleg tega še posnetke vseh ovitkov. Bibliografski vpisi vsebujejo vse prvine, ki jih od dobre bibliografije pričakujemo. Sestavljeni so ekono­ mično, jasno in dosledno. Bibliograf­ ske opombe, ki pri poljudnih besedi­ lih za otroke seveda ne morejo biti pogoste, v glavnem opozarjajo na raz­ like med avtorsko značnico in pod­ pisom v listu, včasih tudi na vsebino. Razrešenih psevdonimov in anonimov ter dopolnjenih imen tujih avtorjev je precej; videti je, da si je avtorica s tem veliko in uspešno prizadevala. Kar je še ostalo, sega večinoma v prva leta po vojni, ki so od danes že tako daleč, da jih spomin urednikov in sodelavcev več ne dosega, arhivov pa ni. Bibliografsko kazalo za mladinski list je pri nas novost. Doslej so taka kazala sestavljali le za strokovne in literarne revije in zbornike. Vzrok jp v pomembnosti gradiva, ki ga tak tisk prinaša. V listih za mladino kajpak ni kakih novih dognanj, novih idej­ nih razlag znanstvene ali filozofske veljave. Strokovni teksti za otroke so sicer v skladu — vsaj načeloma — s stanjem človekovega znanja v do­ ločenem času, vendar to znanje pov­ zemajo v primerni obliki. Gre pred­ vsem za interpretacijo, psihološko in metodično primerno času in otrokovi starosti. Zato bibliografske informa­ cije o strokovnih vprašanjih redko posegajo po mladinskih listih. Dru­ gače je seveda z leposlovjem in z ilu­ stracijo, kjer gre velikokrat za um et­ niško dognane prispevke, ki so že, še bolj pogosto pa bodo predmet znan­ stvenih literarnih in likovnih razprav­ ljanj. Opraviti imamo torej z gradi­ vom dvojnega pomena, gledano seveda zgolj s stališča bibliografske infor­ macije in v primerjavi z gradivom drugih bibliografskih kazal, ki jih že imamo. V obeh uvodih je poudarjeno, naj kazali pomagata vzgojitelju na šoli in literarnemu zgodovinarju, prvemu pri njegovem delu z mladino, druge­ mu pri raziskovanju slovenske mla­ dinske književnosti. 2elji se pridru­ žujemo, kljub temu da nas vsakdanja praksa usmerja v čisto nasprotna spo­ znanja zlasti glede vzgojiteljev. Sicer pa na žalost ostajajo bibliografska kazala tudi za druge, neprimerno bolj trajne in tehtne časopise vse preveč neizrabljena, vsaj zunaj knjižničarskih vrst. Zato jemljemo ti dve strokovno odlično sestavljeni in na zunaj fletni bibliografiji v roke z zadovoljstvom, a tudi z dvomom, da trud ne bo do­ segel toliko pričakovanj, kot bi mogel in moral. Z enako odkritosrčnostjo pa zapišemo tudi, da je Mladinska knjiga ravnala prav, ko je kazali iz­ dala. In šo bolj prav bo imela, če bo oskrbela še kaj podobnega, morda kazala za druge mladinske liste ali ob priložnosti vsaj nadaljevala z bi­ bliografskimi kazali za »Cicibana« in »Pionirja«. Jože Munda 173