URN_NBN_SI_DOC-OTVIHMW0

n aj ak a d e m ija p o v eri prof. J. šle b in g e rju«. A k a d em ija je nato za delo p rid o b ila Ja n k a Š le b in g erja in na se ji p re d sed n ištv a dne 15. o k to b ra 1942 je g en eraln i sekretair Ram ovš povzel m isel glede p rip ra v e Slovenske b ib lio g ra fije liin p red lo žil osnovni zadevni re fe ra t J a n k a Š ld b in g e rja : Sedainje sta n je iin naloge slovenske bib lio g rafije. Iz vrišite članov je b ila ted aj izvoljen a b ib lio g raf­ sk a k o m isija, v k a te ro so p rišli: F in žg ar, H adži, Polec, Stele, Ramovš An kot z u n a n ji sodelavec Jan k o Šlebingeir. K om isiji je bilo naročeno, n a j po p o tre b i k o o p tira še d ru g e s tro k o v n ja k e in znanstvene delavce (1. c., 314). Iz Š leb in g erjev eg a referatta (1. c., 344—351) jo razvidn o, d a si je Šlebingeir želel, d a bi a k a d em ija n e p rev zela le sk rb i za slo­ vensko nacionalno — re tro sp ek tiv n o in tekočo — b ib lio g rafijo , m arveč tu d i za izdajo stro k o v n ih in raznih posebnih bibliografiij. V ideti je, d a j e predsedm ištvo a k a d e m ije z zam islijo soglašal o. To sklepam iz Š lebing erje v ih u v o d n ih besed: »Ko je A k a d em ija znano sti in um etnosti v L ju b lja n i p re ­ vzela v svoj delovni pro g ram org an izacijo d e la za slovensko b ib lio g rafijo im s k rb za n je n a iz d a n ja , se j e zavedala v polni m eri n je n e važnosti za znan stveno in splošno k u ltu rn o delo, ki ne m o re b re z škode pogrešati tega pripom očka. Slovenska b ib lio ­ g ra fija im a preo b ču tn e časovne zaostan ke v sv o jih letn ih k n již ­ nih izd ajah in m učne vrzeli v stroko vnih edicijah. V obeh sm e­ reh je tre b a začeti s sm otrnim delom . P o drobn i sistem atični n a ­ črti, k i so p o treb n i za zg rad itev stro k o v n ih b ib lio g ra fij, bo p re d ­ hodno delo stro k o v n ja k o v posam eznih panog.« (1. c. 344.) V sk lad u s to zam islijo se bavi Š leb in ger v sv ojem poročilu z vsem i v rsta­ mi b ib lio g ra fij, poleg splošnih nacionalnih b ib lio g ra fij k n jig in časopisov p o d a ja tu d i p re g le d naših n a jv a ž n e jših strokov nih in posebnih b ib lio g rafij k n jig in člankov. Iz p o ro čila j e m ogoče tu d i ra z b ra ti, k ak o si je Š lebinger za­ m islil n a d a ljn je delo za slovensko nacio n aln o b ib lio g ra fijo k n jig in časopisja. N a jb o lj p ri strou m u j e b ila sodobna (tekoča) slo ­ v enska nacionalna b ib lio g rafija. K er se je za d n ja re d n a p u b li­ k a c ija celotnega slovenskega k n jiš tv a za k lju č ila z letom 1912 in k e r b i za dobo n aslednjih šestih let (1913—1918) bilo spričo te d a n jih p rilik mogoče izd ati le nepopolno b ib lio g rafijo (Š tu d ij­ sk a k n již n ic a v L ju b lja n i j e d o b iv ala dolžnostne izvode le z bivše K ra n jsk e, ne pa tudii s slovenskega o ze m lja Š ta jersk e, K oroške, T rsta, G oriške, P re k m u rja ), j e sodil, d a j e naravn o, »da postavim o za sestavo novejše b ib lio g ra fije zgodovinsko leto 1919 k o t začetni m e jn ik za sko ro četrtsto letn o obdob je, k i je