URN_NBN_SI_DOC-ORCBDKEX

R avnatelj ali p o sa m e z n ik je torej tu d i h o m o politicus. O d v ze m a ti m u d o lžn o st, d a skrbi za razv o jn o st in v sebinskost, ni ne u stav n o n e d e m o k ra ­ tično, kajti s tem m u kratim o svobod o izražan ja m isli in javnega n asto p an ja v k o rist u p o rab n ik o v . S tega zo rn eg a kota ni sprejem ljivo stališče L inde C rism o n d , ravnateljice Los A ngeles C o u n ty Public L ibrary, p o k ate rem naj bi sp lo šn e knjižnice zgolj zadovoljevale p o tre b e u p o rab n ik o v . Po njenem splošna knjižnica s svojo p o n u d b o p ra v z a p ra v ne sm e oblikovati in tereso v in želja u p o ra b n ik o v . C h arles W. R obinson se ji p rid ru ž u je in d odaja, d a splošna knjižnica ne sm e g ra d iti tak ih z b irk g rad iv a, ki b o d o delo v ale izobraževalno-učn o. S tem sp lo šn i knjižnici p ra v z a p ra v o d v z em a form alno e n ak o p ra v n o vlogo m ed agensi v procesih socializacije človeka, ji o d rek a njeno izo b ražev aln o funkcijo. K akor da šolski sistem dejansko n e bi im el usm erjevalne vloge in kakor d a je knjižničar ustv arjaln o zatrti slu g a p o treb am u p o ra b n ik o v , ki seveda n e nastajajo sam e od sebe!? Za tem p a te rn alistič n im 'd aj-d am o m " se g o to v o sp re tn o skriva lažna zavest, p o tro šn išk a am eriška ideologija, odeta v p rag m atizem , ki je tuja večini ev ro p sk e knjižničarske srenje. Tej evropski srenji bi p rip isal večinsko p rip a d ­ n o st M arcusejevi m isli iz E n o d im en zio n aln eg a človeka, s k atero obtožuje visoko in d u stria liz ira n o in potro šn išk o d ru ž b o : "Svobodna izbira m ed ra z ­ nov rstn im i d o b rin a m i in sto ritv am i ne p o m en i svob ode, če te d o b rin e in storitve krepijo socialne kon tro le n ad življenjem , p olnim tru d a in stra h u , tj. če povzročajo alienacijo. In sp o n ta n a p o sam ez n ik o v a rep ro d u k cija p o treb , ki so m u bile vsiljene, ni oblika avtonom ije, tem v eč sam o potrjuje u čin k o v i­ tost k o n tro l." O dločitve o kakovosti knjižničnih storitev, o izb o ru g rad i va, čep rav v slo v en ­ skem m ajh nem p ro sto ru tega skoraj ni, o teh n o lo šk i oprem ljenosti, o p ro s­ torskih in d ru g ih investicijah, o izposojevalni m reži n a obm očju in o k a d rih so ključnega p o m e n a in n en eh n o vplivajo n a u čin ek knjižnice. Te ključne ali strateške odlo čitv e in njihovo izvajanje v p ra k si lahko označim o k o t p roces stra te šk e g a m a n a g e m e n ta . Jav n e slu ž b e , ko t so sp lo šn e izo b raž ev aln e knjižnice, niso in ne m orejo biti v celoti o d v isn e od izv ed b en e u sp ešn o sti, torej tu d i od zad o v o ljstv a u p o ra b n ik o v . V veliko p rim erih jih u ra v n a v a u stan o v itelj ali financer s svojo (ne)naklonjenostjo in finančno (n e s p o s o b ­ nostjo. Strateški m a n a g em en t, poosebljen v rav n atelju in njegovih so d e la v ­ cih, je toliko težje izvajati, če je o d n o s m ed u stanoviteljem form alno in dejansko tak, da p o slo v o d n e m u d elav cu p o re ž e večino njegovih u stv arjaln ih p e ru ti in g a om ejuje zgolj na izvajanje odločitev, sprejetih v o rg an u u p ra v l­ janja in v o rg a n ih ustanovitelja. Pri knjižnicah g re za n ep ro fitn e organizacije, ki zarad i od so tn o sti profita nim ajo m erila sp o d n je m eje u sp ešn o sti. V p o d jetjih se p o slo v o d n i delavci