URN_NBN_SI_DOC-ORCBDKEX

S plošno knjižnico k o t javni zav o d naj bi torej upravljal kolegijski org an upravljanja, svet knjižnice, sestavljen iz p re d sta v n ik o v ustanovitelja, p re d ­ stavnikov delavcev, ki opravljajo dejavnost, za k atero je bil zavod u sta n o v l­ jen, ter iz p re d sta v n ik o v u p o rab n ik o v ozirom a zain te re siran e javnosti. V tem p rim eru naj bi šlo za soupravljanje, ki pa sedaj še ne tem elji na en a k o p rav n em soodločanju treh z a sto p a n ih stru k tu r. S tem d a u stan o v itelj daje soglasja k sta tu tu in im enuje d irek to rja, če le-ta zd ru žu je p o slo v o d n o funkcijo in fu n k ­ cijo vodenja stro k o v n eg a dela, in d a im enu je d irektorja z zgolj p o slo v o d n o funkcijo, v pogojih n ed o zo rele dem o k ratičn e politične k u ltu re, p rep leten e s stra n k a rsk im i evforizm i, načelo vladanja dejansko p rev lad u je n ad načelom (p o sred n eg a) upravljanja. T udi zavoljo tega bi bilo sm iselno, d a knjižnice sam e m im o zak o n sk o p re d ­ p isanega (so)upravljanja uvedejo različne oblike interakcije m ed org an i u p ­ ravljanja in u p o rab n ik i ali vplivanja u p o ra b n ik o v na d elovanje knjižnice. Z ah o d n i svet p o zn a veliko takih oblik dem ok ratičn eg a vplivanja, form alno sprejetih v statu tih , ki segajo p re k knjižnice tudi d o njenih u stano viteljev in financerjev. Z njim i utrjujejo o d g o v o rn o p o v ez an o st m ed knjižnico in n jeni­ mi u p o rab n ik i, knjižnico dvigujejo na d ru žb en i statu sn i lestvici in tako v praksi uveljavljajo širše p o jm ovanje politike, ki p oleg delovanja d rž av e , obstoja in funk cioniranja oblasti, delovanja političnih stra n k vključuje "še celoto uprav ljanja d ru ž b e n ih zadev". Tudi dr. A dolf Bibič deli pojem politike na ožji in širši, ko p ra v i "K olikor se d ejav n o st (p o sre d n o ali n ep o sre d n o ) realizira ali skuša realizirati p re k drža v e , g o vorim o o p olitiki v ožjem p o m e ­ nu besede; če pa so subjekti te dejavnosti po lju d n i, m islim o na politiko v širšem sm islu." # Če uprav ljanje p o m en i določanje, usm erjanje dejavnosti, ki v javnih z av o d ih zagotavlja izvajanje javnega in teresa, torej p re d v se m interesa u p o rab n ik o v , k ar je p re d v se m skrb sveta knjižnice, pa tu di organizacijo in vodenje p o slo ­ vanja, strokovn ega razvoja in s tem zagotavljanja k valitete storitev, ni ne d em o k ratičn o ne u sta v n o o d re k a ti p o slo v o d n e m u d elavcu p ravico, d a d e ­ luje v korist k n již n ic e , njenih razv o jn ih p o treb in s tem p o tre b u p o rab n ik o v . Če p olitik e ne v tesn im o zgolj na delo v an je političn ih stran k , torej če jo pojm ujem o širše, sodobnejše, p o tem se kritično o d p rti lahko p rid ru ž im o stališču L eonarda H. Freiserja, ki trd i, d a je funkcija knjižnice politična, ker je pač edini d ru ž b e n i m eh an izem , ki sleh ern ik u p o n u ja neom ejeni d o sto p d o k u m u liran e g a sp o m in a civilizacije. In zato je p o v se m n o rm aln o , legitim no in u stav n o , če sv et knjižnice a li/in njen ravnatelj p o z iv a u p orabnike-volilce, naj delujejo in glasujejo v sk lad u z razvojnim i p o treb a m i knjižnice (in n e k a te re koli stranke!). T ako ra v n a n je ni n e "zloraba" k njižnice v "poli- tične"(strankarske) n a m e n e ne njena privatizacija! Je p a politična d ejav n o st, kajti tu d i knjižnica d elu je v politični aren i k o t "subjekt n efo rm aln e politike". Kot javna služba p a m o ra v sek ak o r delo v ati n a d stra n k a rsk o .