URN_NBN_SI_DOC-ORCBDKEX

N ova zakonodaja, p a naj ji p rag m atik i še tako odrekajo p o tre b o po kakršni koli viziji za p rih o d n o st, m o ra n e le sp o g led o v aln o , a m p a k n a p re h o d u v novo postsocialistično d ru ž b o v nekakšni rad ik aln i evoluciji ali refoluciji, kak o r jo označuje d r. Veljko Rus, ter sv etovnih b u rn ih tre n d ih nastajajoče p o stin d u strijsk e in inform acijske d ru ž b e, vsaj "strateško n a č rto v a ln o ” segati v 2. desetletje 21. stoletja. Z ato je p rav , da je pri nek aterih določbah, p o ­ m em b n ih zarad i njihovih razvojno-časovnih podrejenosti, toliko splošna, d a ne bo zacem entirala takih rešitev, ki jih bo čas kaj k m alu zazn al kot iracionalne, p o tra tn e in zav iralne. S sistem skega vidika je sicer sm iselno, d a g led e na n am en in p revladujoč krog u p o ra b n ik o v d elim o nosilce knjižnične inform acijske dejavnosti na p o sam ezn e zvrsti, n a p rim er tu d i na splošne knjižnice, bilo pa bi zelo razvojno škodljivo, če bi v zak o n u k ar p o im enovali p o sam ez n e p ra v n e subjekte in onem ogočili k ak ršn e koli oblike prav n eg a in dejanskega p o v e zo ­ vanja m ed om enjenim i zv rstm i. V A vstraliji, K anadi in v več d rž a v a h znotraj ZD A , na p rim er, g radijo p o sam ezn e sp lo šne knjižnice ali njihove en o te ob viso k ih šolah in s sk u p n im fin an ciran jem z n a m e n o m , d a štu d e n to m om ogočijo d o sto p d o širšega izbora knjižničnega inform acijskega gradiva. Pri tem p rihranijo k ar na treh področjih: pri gradnji in vzd ržev an ju ob­ jektov, pri nabavi knjižničnega in d ru g e g a g ra d iv a in pri plačah. M ar pri nas ne bi m ogle sp lo šn e knjižnice izvajati knjižničnih inform acijskih storitev m o re b itn im b o d o č im v iso k o šo lsk im z a v o d o m po Sloveniji, recim o na G oriškem ali na O bali? N o v a tehnologija to p o v sem om ogoča! Kajti le-ta z globalizacijo prenosa znanja in inform acij terja o d p rt sistem , če želim o, da je učinkovit: p o sam ezn a organizacija k o t p o lz a p rti ali p o lo d p rti del sistem a se m ora v sistem u o d p ira ti tako n av zn o ter, torej do svojega okolja, ko t tudi nav zv en , d o d ru g ih celic slo venskega knjižničnega inform acijskega sistem a in d o sveta. To velja zlasti za tiste organizacije, ki im ajo v sistem u ključno o d g o v o rn o st za razvoj o d p rto sti celotnega sistem a, kajti p ra v zaradi tega ključnega p o m en a so toliko bolj p o d rejen e sku šnjavam in m ik om "vpli vnost- ne zaprtosti" ali m onopolizacije. AH se bom o Slovenci znebili togosti v m e d reso rsk ih , to je šolskih, k u ltu rn ih in razisk o v aln ih p o v ezav ah ? In ali bo knjižnična inform acijska d ejavnost p ra v za rad i tega d elež n a boljše in hk rati racio n aln e razv o jn e p o d p o re države? To so v p rašanja, na katera naj bi tudi s pom očjo n o v e zakonodaje u sp ešn o o d govarjala knjižnična inform acijska p rak sa. N ekritično po sn em an je tujih vzorcev, tako, ki ne u p o štev a razvoja slov enske k u ltu rn e biti, je le v o d a na m lin tistim , ki jim je tuja tvornejša vloga vseh sestavin knjižničnega inform acijskega sistem a. N ova zakonodaja u p rav ljan je knjižnične inform acijske organizacije določa po za k o n u o zav o d ih .