URN_NBN_SI_DOC-OPUT6FEP

sploh ne obdeluje in je torej to gradivo kot nosilec inform acije za vzgojno-izobraževalno delo m rtvo, ali pa je taisto gradivo 696-krat obdelano »po svoje«? Sklenem o lahko le: 696 šolskih knjižnic se obnaša negospodarno! — Sodelovanje in koordinacija pri nabavi knjižničnega gradiva sta v povojih, kakor je tudi še močno na začetku m edknjižnična iz­ posoja — m ed šolskimi knjižnicam i sam im i in m ed šolskim i knjižni­ cami in drugim i vrstam i knjižnic, k a r močno zavira uveljavljanje usm erjenih vzgojno-izobraževalnih program ov s pomočjo knjižnič­ nega gradiva. — Na tem področju so možnosti še neizkoriščene. — Šolske knjižnice, zlasti srednje, se nerade vključujejo v pove­ zovanje z drugim i knjižnicam i, čeprav bi glede na usm erjene vzgoj- no-izobraževalne program e to povezovanje m oralo zaživeti; raje vztrajajo (m nogokrat) v svoji osam ljenosti in s tem v neučinkovi­ tosti. Ponekod se pojavljajo absurdne situacije, ko ob združitvi treh ali štirih različno usm erjenih šol v šolski center v ztrajajo pri ločitvi knjižničnega gradiva v istem prostoru na fonde posam eznih usm e­ ritev in učenci ene usm eritve ne sm ejo posegati po gradivu druge usm eritve! Te skrajno absurdne situacije so prav gotovo pogojene v različnih virih financiranja posam eznih usm eritev, ki zaradi svo­ jih togih načel ne dopuščajo p relivanja sredstev. — S trokovne svetovalske službe za šolske knjižnice k ljub tem u, da trad icija šolskih knjižnic pri nas sega tja v sredino 19. stoletja, še ni! Le-ta bi m orala usm erjati, odpirati šolsko knjižnico v knjiž- nično-inform acijski sistem. Izgovor ali opravičilo, češ da ni možnosti, zlasti denarnih ne, ne drži! P oti sta le dve: ali bodo pom anjkljiva denarna sredstva od­ prla šolsko knjižnico druga drugi in v knjižnično-inform acijski si­ stem ali pa se bodo šolske knjižnice še bolj zaprle vase in obubožale s seboj vred vzgojno-izobraževalno delo šole. V času računalništva in kom unikacijskih sistem ov, ki omogoča jo še boljše in intenzivnejše povezovanje in sodelovanje, bi m orala biti zlasti na področju šolskih knjižnic kvaliteta povezovanja veliko bolj v ospredju in cenjena, kot to dejansko je. Vedeti bi m orali, kako ogrom ne in bogate možnosti za kvaliteto vzgojno-izobraževailnega dela pom eni npr. p riključitev šolske knjižnice usm erjene srednje šole na druge podatkovne zbirke knjižnično-inform acijskega sistema! Zasnove našega knjižnično-inform acijskega sistem a te r stan d ard i od­ pirajo v ra ta šolskim knjižnicam , da v okviru svojih sodobnih refor­ m iranih vzgojno-izobraževalnih program ov izkoristijo prednosti, ki jim jih d ajeta tako njihova dolga tradicija kot bogastvo gradiv n ji