URN_NBN_SI_DOC-OCVXX3VE

Ta prosti pristop se v Avstraliji ne dogaja. Glavni vir računalniških informacij za Avstralce je DIALOG. Čeprav je odličen, se DIALOG nagiba k severnoameriškim bazam podatkov in tistim, ki so v angleškem jeziku. Dejansko ni nikakršnega dostopa do velikega števila evropskih baz podat­ kov. Avstralske tehnološke informacije tako temeljijo na ameriški teh­ nologiji, ali na kaki drugi, ki jo je ameriški sistem prevzel. Drugi problem Avstralije je, da imamo globoke probleme pri kom uni­ ciranju z našimi sosedi. Veliko avstralskih znanstvenikov in tehnologov bere francosko, nemško ali italijansko, morda s težavo, toda dovolj dobro, da razumejo napisano, če jim je strokovno področje poznano. Kakorkoli že, zelo malo ljudi bere, kaj šele razume, azijske jezike, ki jih govorijo naši sosedi. Ta težava je še večja zaradi želje Avstralcev, da bi jih objavljali v čezmorskih deželah. Avstralija ima malo pomembnih znanstvenih in teh­ noloških revij. Poleg tega namenja večina tujih časopisov malo prostora avstralskim delom, ki gredo zato nepoznana na svoja pošteno zaslužena mesta v podatkovnih zbirkah. Komuniciranje znotraj Avstralije tudi ni lahko zaradi razdalj med večjimi mesti in znanstvenimi inštitucijami. Morda bo situacija v naslednjih nekaj letih, ko pričakujemo rojstvo super hitrega vlaka, ki bo dramatično zmanj­ šal čas potovanj, kaj boljša. Referat se končuje z optimistično pripombo, da so avstralski biblio­ tekarji navdušeni za sodelovanje in upajo, da bo le-to v prihodnosti koristnejše in v skupno dobro tako njih samih kot njihovih kolegov v drugih državah. Knjižnica. Tematska št. 1ATUL 1989 85