URN_NBN_SI_DOC-O6Z15BNP

skupina 3, družbene vede, pristni glavni razred, vse druge razrede pa opredeljujejo pojmi, ki nimajo eno­ vite hierarhične teže; glavni razredi v UDK, kot so filozofija, verstvo, jezikoslovje, zgodovina itd., po hierarhični logiki niso glavni raz­ redi, ampak le skupine v glavnem razredu duhovnih ved. Nadaljnja velika hiba UDK sistema je v poj­ movanju funkcionalnosti sistema, ki ne more biti v čim popolnejšem navajanju sleherne podrobnosti, ampak mu mora biti poglavitno pragmatično vodilo le skrb, da do­ loči take okvirne pojmovne (pred­ metne) skupine, v katerih je možno kot v koordinatnem sistemu ne­ dvoumno in točno določiti mesto slehernemu pojmu. Le en primer naj osvetli avtorjevo kritiko UDK sistema. V UDK najdemo za »stop­ njo učinka asinhronskih strojev iz­ meničnega toka« trinajstmestni vrstilec UDK 621.313.333.028.7; za opredelitev tega »predmeta« je po­ trebnih le pet logičnih oziroma on­ toloških (stvarnih) parametrov: tehnika, elektrotehnika, proizvaja­ nje toka, stroji, merjenje učinka (ali na splošno: glavni razred, skupina, podskupina, predmetna determinanta, vidikovna determi­ nanta). Ta primer nam tudi po­ jasni, kako si je avtor zamislil svoj klasifikacijski sistem s petmestno (alfanumerično) notacijo, česar ne bi podrobneje razlagali. Prva tri mesta, označena z velikimi črkami, pomenijo, kot je razvidno iz prime­ ra, hierarhično razčlembo sistema, pa si v njej oglejmo vsaj 9 glavnih razredov in v njih nekatere skupi­ ne, značilne za razliko od UDK si­ stema: splošno (tu je vključeno tudi izobraževanje — šolstvo), duhovne vede (med njimi se navajajo tudi matematika, pedagogika in jeziko­ slovje), naravne vede (med njimi tudi geografija in medicina), tehni­ ka, industrija (med njimi tudi kme­ tijstvo in gozdarstvo), umetnost (med njimi tudi literatura), gospo­ darstvo, državoznanstvo (z upravo, pravom, politiko in vojsko) in raz­ no (s skupinami: javno življenje, stanovanja, prosti čas, igre in šport). Dasi ni namen poročila tudi ocenjevanje, bi vendar rekli, da bo predlagani sistem težko vzdržal isto kritiko, zaradi katere je avtor UDK sistem odklonil (kakšni »logični« glavni razredi so npr. »splošno« in »razno«? in kje naj bi sploh bila kakšna logika pri razvrščanju sku­ pin in podskupin?), pa tudi pet­ mestna notacija bo lahko rabila komaj za klasifikacijo skeleta in ne bo mogla v tako poenostavljeni ob­ liki brez nadrobnejših deskriptor- skih prvin rešiti nobenega od po­ glavitnih problemov indeksiranja. Stanislav Kos Knjižnica 19(1975)1-4 165