URN_NBN_SI_DOC-O6Z15BNP

odnose m ed p o jm i in n jih o v e sm e­ ri: širši — ožji, n a d re je n i — p o d ­ rejen i, splošni — d eln i p o jm i; d ru ­ gačne so o d v isn o sti m ed p o k riv a jo ­ čim i se pojm i, p a zopet d ru g a č n e m ed h o riz o n ta ln im i in d iag o n aln im i v rs tn im i pojm i, p a je zato g lo b lje p o z n a v a n je te h odnosov p rv i pogoj u sp ešn o sti p ri p o sta v lja n ju , razčle­ n je v a n ju in p o v ezo v an ju pojm ov. N ekoliko o b širn eje bi se zad ržali p ri d v eh ra z p ra v a h , ki o b ra v n a v a ta refo rm o U D K sistem a, p ri p ro b le ­ m u to re j, ki je p riso te n v v seh za d n jih le tn ik ih rev ije. C. W. P e ­ te rse n (ki sm o ga že v la n sk e m p o ­ ro čilu o b širn e je p red sta v ili) je iz­ d elal z a je te n »P redlog za veliko refo rm o UDK« (št. 2, str. 55—62), ki iz h a ja iz stališča, d a v p ra k si n o b en d o k u m e n ta list ne m o re sh a ­ ja ti b rez b ib lio te k a rsk e sistem sk e u red itv e , b ib lio te k a r p a tu d i ne b rez d o k u m en tac ijsk ih m eto d d e - sk rip to rsk e obdelave. N ova U D K bi zad o stila obem a z a h te v a m a tako, da bi b ila se sta v lje n a iz sistem sk e­ ga d ela z nav ed b o pojm ov, ki jih obsegajo v rstilc i g la v n ih tab lic, d ru g i del p a bi b il U D K teza v er, ki bi n a v a ja l k o n k re tn e in a b stra k tn e d e sk rip to rsk e pojm e, u p o ra b ljiv e s p rim e m o n o tacijo k je rk o li v siste ­ m u g la v n ih tab lic. T ako bi U D K h ie ra rh ija in U D K te z a v e r se sta v ­ lja la novo U D K , u p o ra b lja li p a bi ju lah k o ločeno ali ob en em : v m a n jših ali sre d n jih k n již n ic a h bi zad o sto v al sistem sk i del, d o k u m en ­ ta cijsk im slu žb am bi o d g o v a rja la p red v sem k o m b in a c ija d e sk rip to r- sk ih po jm o v v U D K te za v ru , b i­ b lio te k a rje m -d o k u m e n ta listo m v eč­ jih k n jižn ic p a bi u p o ra b a te z a v ra om ogočala n a d a ljn jo n ad ro b n o d e­ lite v h ie ra rh ije sistem sk eg a dela. M ed k o n k re tn im i p red lo g i n a v a ja a v to r p red v sem potreb o , d a se v si­ stem sk em d elu U D K m očno sk rč i­ jo p re n a d ro b n e ra zd elitv e, sam a zg rad b a sistem a p a n aj b i se p re ­ več n e o d d a ljila od že o b ičajn e ob­ like, d asi bo tre b a s p re u re d itv ijo sistem a zag o to v iti dovolj m est za nova stro k o v n a po d ro čja, k i se v vse v ečje m šte v ilu p o ja v lja jo zla­ sti v o k v iru n a ra v n ih ved in te h ­ nike. G lede U D K te z a v ra p red lag a av to r, da bi splošni te z a v e r n a v a ja l p red v sem a b stra k tn e d e sk rip to rje, povzete iz d o se d a n jih sp lo šn ih in po seb n ih p riv e sn ih v rstilcev . T a splošni U D K teza v er, ki bi b il en o ­ te n za v sa stro k o v n a pod ro čja, bi d o p o ln jev ali p osam ezni stro k o v n i U D K te z a v ri z n a v a ja n je m k o n ­ k re tn ih d e sk rip to rje v , ki bi zajeli p re d m e tn e p osam eznosti u stre z n ih stro k o v n ih in tu d i n jih o v ih m ejn ih področij. A v to r p re d la g a tu d i svojo n o tacijo in m eni, da bi s p re m a k ­ n itv ijo p ik e za č e trto številko v rstilc a, to rej s 4 štev ilk am i, im eli dovolj d ecim aln ih m est za označi­ te v se d a n jih in novih stro k o v n ih področij v U D K h ie ra rh iji. Z a piko bi sled ila n o ta c ija k o n k re tn ih d es­ k rip to rje v (ki n aj bi ne p reseg la 4 m est), te m p a n o ta c ija a b stra k tn ih d e sk rip to rje v (z n ajv e č 2 m esti za v sak eg a, ločil p a bi jih apostrof). Po te h p red lo g ih bi »velika refo rm a UDK« p o m en ila sicer b istv e n e sp rem em b e sistem a, v e n d a r p a bi v celoti o h ra n ila d osed an jo ra z č le n i­ te v g lav n ih ra z re d o v in stro k o v n ih sku p in . P ovsem d ru g ačn o izhodišče pa im a H. M öncke iz M ü n ch n a v svo­ jih d v eh čla n k ih : » P ro b lem atik a k la sifik a c ijsk ih sistem o v z v id ik a k la sifik a c ije b esed n eg a zaklada« (št. 1, str. 2— 14) in »O sn u tek za k lasifik a cijsk i sistem b esed n eg a z a ­ k lada« (št. 2, str. 77—85). Iz do­ se d a n jih k ritik U D K sistem a (A rntz, D ah lb erg o v a, D iem er, K lu th , ö h - m an, P e te rse n , S am ulow itz, S ch m id t, W ellisch, W ersig, W ü ster — o v seh sm o v p re jšn jih le tn ik ih n aše re v ije poročali) in iz sv o jih an aliz povzem a av to r, d a je U D K sistem ra zn o te ro (heterogeno) g ra ­ je n , k a r p om eni n o tra n je p ro ti­ slovje, k e r je en o v ito st (hom oge­ nost) n u jn i pogoj sistem a nasploh. Ze bežen p reg led g lav n ih ra z re d o v U D K sistem a pove, da je sam o 164 K n již n ic a 19(1975)1-4