URN_NBN_SI_DOC-O6KVZXV2

V Ljubljani je v obdobju med leti 1575 in 1580 deloval tiskar Janez Mandelc (3). Dva njegova tiska in sicer Hans Ferenberger: Warhafftige Geschieht und Sig der Türkischen Niderlag so durch den Ritter Ferenberger beschehen (21 May 1578), H. Mannei: Laybach (1578)" in "Murad III: Turckische grewliche Zeitung Wie Baijacidis (or rather Murad III) Turckischer Reiser ein herrlich Pancket gehakten, H. Manel: Leybach (1579)" sta v Londonu. Iz obsežnih seznamov je bilo moč izločiti tudi nekaj del v slovenščini. Tako imajo enajst izvodov Trubarjevih del: Biblia (1557), Katehisem (1561), Tabla za dicu (1561), Edni kratki nauči (1562), Postila (1562), Katehismus s dvema islagama (1575) in Novi testament (1582). Dalmatinova so tri: Artikuli ili deli prave stare krstianske vere (1562), Biblia (1584) in Ta celi cathecismus eni psalmi (1584) (4). Tudi Bohoričeva slovnica "Articae horulae" (1584) je našla pot do Londona. V seznamu je še štirijezični slovar "Dictionarium quator lingarum", ki gaj e leta 1592 objavil Hieronymus Megiser. Leta 1593 pa je bilo v Gradcu tiskano delo "Zwo Warhafftige Newezeittung so sich zu Laibach hat zugetragen, das ein klein ist gefunden worden in Schneeweissen Kleidern, etc.”, ki je v seznamu vpisano pod značnico Ljubljana. Več avtorjev, rojenih na današnjem slovenskem in hrvaškem ozemlju, ki so ustvarjali v 16. stoletju, ima tudi svoja dela v Britanskem muzeju. Med njimi je verjetno eden najbolj slavnih Žiga Herberstein. Tam so kar štirje izvodi različnih izdaj njegovega dela "Moskovski zapiski” (1549,1551,1556 in 1571), pa dve izdaji "Moscouiter wunderbare Historien" (1563 in 1567) in še delo "Moscouia der Hauptstadt in Reissen Beschreibung (1557). Naj naštejem nekaj hrvaških avtorjev, oziroma avtorjev, ki so pisali o teh krajih, njihove knjige pa so bile tiskane v nemških deželah: Jacob Andreae (govornik ob Trubarjevem grobu), Matija Vlačič (vpisan kot Flacius Mathias lllyricus), Conradus Brunnus in Nikola Zrinski. Večje število pa jih je delovalo v Dalmaciji in so tako njih objave vezane tudi na italijanske dežele. Med njimi moramo na prvem mestu omeniti Marka Maruliča (v Londonu imajo deset njegovih del) in Bartholomea Georgeviča (zastopan je s sedmimi knjigami). Le na italijanske tiskarne - predv­ sem bližnje Benetke - pa so vezana imena sledečih ustvarjalcev: Koriolan Cipiko, Gianfrancesco Fortunia, Girolama Muzia Giustinopotitanus, Ludvik Paskvalin in Frane Petrič. Vsekakor pa moramo omeniti tudi delež, ki so ga imeli pri razvoju tiskarstva Hrvati. Andrija Paltašič je deloval v Benetkah med leti 1476 in 1492 in v tem času natisnil okoli štirideset del, eno izmed njih je v Britanski knjižnici. Še plodnejši je bil Dobrič Dobričevič (Boninus de Boninis), ki je pri marsikaterem svojem tisku opravil tudi redaktorska dela, v Londonu pa hranijo dvajset knjig iz njegove delavnice. Zaradi kronološkega redosleda omenjamo na koncu škofa Šimuna Begna Kožičiča. Pomemben pa je tako njegov delež pri zgodovini pisane besede, saj je objavil več del - Britanska knjižnica hrani njegovo delo "Oratio i sexta Lateran" (1513) in glagolski tekst "Žitja rimskih arhijerejov in cesarov"