URN_NBN_SI_DOC-O6KVZXV2

Slovenia and Croatia, or their authors had been related to our countries. There are also some works among them written in Slovene and Croat languages. Finally, we aught to say that if we had the opportunity to look at their board-labels and bindings, we might be able to decipher how these books came into this famous European library. British Library je dobila to ime šele leta 1973, zgodovina njenega nastanka pa sega v 16. stoletje. Še pred dvema desetletjema je bila njena glavnina del Britanskega muzeja, ki ga je Parlament ustanovil leta 1753, po tem, ko je Sir Hans Sloane zapustil dragoceno zbirko starin in veliko biblioteko. Vzporedno z rastjo tega dela knjižnice, nekdanjega dela muzeja, ki še vedno predstavlja osrednji del Britanske knjižnice, pa sta rasli tudi National Central Library in Patent Office Library, ki sta zdaj njena sestavna dela. Fondi knjižnice Britanskega muzeja so se v preteklih stoletjih bogatili predvsem z volili. Tako je danes ena največjih zakladnic knjig in rokopisov na svetu. V njej so dela, ki so nekoč pripadala plemiškim, kraljevskim in samostanskim knjižnicam. Naj omenim le nekaj raritet, ki jih hranijo v tej ustanovi - Gutenbergova Biblija, Shakespearovi prvi tiski, Rabelaisov Pantagruel, prva izdaja Chaucerjevih Cantenbury Tales, če se omejim le na tiskana dela in pustim ob strani številne znane rokopise (1). Ne nazadnje pa je v bibliotekarskem svetu znana knjižnica Britanskega muzeja tudi zato, ker je v 19. stoletju v njej deloval Antonio Panizzi, ki se je zapisal v zgodovino stroke kot tvorec prvih splošno sprejetih pravil za katalogizacijo. Britanski muzej je začel izdajati serijo "Short-title Catalogues of books printed before 1 6 0 1 Prvi zvezek, v katerem so bile popisane španske knjige, je izšel že leta 1921, sledil je seznam francoskih (1924) in portugalskih (1926) del. Po več kot tridesetletnem premoru je bil 1958 izdan seznam italijanskih (reprinta 1986 in 1988) in 1962 še nemških del oziroma knjig, tiskanih v nemško govorečih deželah. Res je letnica prve izdaje omenjenih publikacij že precej odmaknjena in tudi slovenskemu zgodovinopisju niso neznani zakladi, ki jih hranijo v Londonu (2), a bi kljub temu želeli opozoriti na nekatere podatke, ki niso dovolj znani, so pa zelo pomembni za zgodovino tiskarstva in kulture pri nas. Seznami so zgrajeni po enotni shemi. Kratkemu uvodu sledi popis vseh publikacij, nato je tu seznam knjig, ki so bile uničene v vojni 1939-1945, na koncu pa je še seznam tiskarjev in založnikov. Pričujoči zapis je nastal na podlagi dveh zvezkov, ki se dotikata prostora na severozahodu Jugoslavije. To sta Short-title Catalogue of books printed in the German-speaking countries and German books printed in other countries from 1455 to 1600 now in the British Museum (London 1962) in Short-title Catalogue of books printed in Italy and Italian books printed in other countries from 1465 to 1600 now in the British Museum (London 1958, povzeto po reprintu iz leta 1988).