URN_NBN_SI_DOC-NSGZJZYN

Inform acija ni sam o ek o n o m sk a d o b rin a , a m p a k im a tu d i strateško, socialno in k u ltu rn o v red n o st. Vse to d o d aja o b rav n av a n ju inform acij zap leten e d im en zije (V an R osendaal, 1984). N acio n aln a inform acijska politika naj bi bila tisti in stru m en t, ki bi zagotavljal v vsaki d eželi najboljšo m ožno m režo inform acijskih služb. Te slu žb e bi m o rale z om ejenim i sred stv i, kajti tudi b o g a te d rž a v e zanje nim ajo nikoli dovolj d en arja, izpolnjevati p o tre b e u p o ­ ra b n ik o v celovito, hitro, poceni in v p rim ern i obliki (G ray, 1988). N aloga inform acijske politike je, d a približa re aln o st tem u nedosegljivem u idealu. N ajti m o ra u stre z n o rav n o te ž je in d a ti p re d n o s t tistim inform acijskim slu žb am , ki se najbolje vklapljajo v razv o jn e težnje n a ro d a ter p o d p irajo njegovo k u ltu rn o iden titeto . Z a ra d i vpliva na p rav iln o d elovanje inform acijskih služb, ki ga pripisujejo inform acijski politiki, p o skušajo oblikovati inform acijsko politiko tako v p o sa m ez n ih d rž a v a h kot na m e d n a ro d n i ravni. Kljub velikem u p olitičnem u in stro k o v n em u p riz a d ev an ju pa strokov njaki z d o sežen im niso zadovoljni. M allev (1990) sodi na p rim er, d a niti E vropska sk u p n o st niti Velika Britanija n im a ta inform acijske politike. Inform acijsko p o litiko o b rav n a v a m o lahko z različnih vidikov. N as zanim a inform acijska politik a z vidika knjižnične inform acijske dejavnosti. Le-ta pa se u k v arja z inform acijam i - znanjem , ki je sh ra n je n o v kakršnikoli obliki na kak ršn em k o li m ediju in z vsem i ra zsež n o st­ mi njegove uporabe. O glejm o si skico, s katero G ray (p. 15) p rik az u je o d n o s m ed inform acijskim i in knjižničnim i funkcijam i z d v e m a k rogom a, ki se d eln o p rek riv ata. Infor­ m acijske funkcije knjižnic zajem ajo v d a n a šn jem času m anjši del funkcij inform acijskih služb. S o razm ern o velik del knjižničnih funkcij pa je n a m e n ­ jen k u ltu ri, izobraževan ju in izpolnjevanju p ro steg a časa. Teh funkcij ne sm em o enačiti z inform acijskim i, čep rav vsebujejo določen del in fo rm a­ cijskih elem entov. Funkcije knjižnic, napoaročju izobraževanja, kulture in prostega časa Druge informacijske funkcije Informacijske funkcije knjižnic G ray: O d n o s m ed inform acijskim i in knjižničnim i funkcijam i.