URN_NBN_SI_DOC-NS2OFFLD

Največjo stopnjo sodelovanja so pokazale knjižnice splošnoizobraževalnega tipa, katerih fond v znatni m eri sestavljajo slovenske knjige in katerih delo­ vanje je nam enjeno slovenskim uporabnikom . Zato bom o najprej opisali te knjižnice, ki pokrivajo pred v sem Tržaško in G oriško pokrajino, imajo najdaljšo tradicijo in tudi zagotovljene vsaj m inim alne m aterialne pogoje za delovanje in razvoj. Šest od teh je občinskih, ena dru štven a (Knjižnica P. Tom ažič in tovariši), Feiglova knjižnica v Gorici pa deluje kot oddelek N arodne in študijske knjižnice iz Trsta. Iz zbranih podatkov izhaja, d a so obstoječe splošnoizobraževalne oz. ljudske knjižnice nastale večinom a v sedem desetih in osem desetih letih v občinah, ki so jih upravljali Slovenci ali pa so bile pod levičarsko upravo. Za razliko od stanja izpred osem najstih let je na prvi pogled predvsem na Tržaškem m očno upadlo število knjižnic. M islim pa, da je zgolj številčna prim erjava neprim erna, saj se je v teh letih število knjižnic res zm anjšalo, toda obstoječe knjižnice se razvijajo na trdnejših osnovah, imajo večje število uporabnikov, razpolagajo z večjo finančno močjo, delujejo redno in z vsaj nekoliko knjižničarsko izobraženim osebjem. Lahko rečemo, da skoraj povsem izginjajo društvene in župnijske kn jižnice, n ek ak šn a izposojevališča, ki so n astajale iz z a g n a n o sti in navdušenja posam eznikov, razpolagale s šibko zalogo knjig (tudi sam o nekaj sto izvodov) in delovale pretežno v vaškem okolju le toliko časa, dokler niso sicer prizadevni odborniki trčili ob neprem ostljive finančne, prostorske, časovne in d ru g e ovire. Življenjska doba teh izposojevališč je bila zelo kratka (leto, dve). N asprotno pa imajo knjižnice, ki so nastale v zadnjih petindvajsetih letih (na G oriškem prej, na Tržaškem kasneje) trdnejšo osnovo, na kateri gradijo in se razvijajo. To lahko razberem o tu d i iz odgovorov na vprašalnik: skoraj vse imajo stalno ali pogodbeno nam eščeno osebje ženskega spola, ki im a o p ra v ­ ljeno višjo srednjo šolo in v večini prim erov tudi tečaj iz osnov knjižničarstva. Izjema je le openska knjižnica, ki deluje na prostovoljni osnovi. Tedenska odp rto st niha m ed šestim i in štirinajstim i uram i, razen v prim eru Feiglove knjižnice, ki je na voljo obiskovalcem 32 ur tedensko. Ob pričujočem nizanju podatkov m oram o povedati, da je prim erjava ob­ stoječega stanja z nekaterim i standardn im i določili glede prostora, izposoje, zaloge, itd., če že ne m ogoča, vsaj zelo težka, ker gre za slovenske prebivalce oz. potencialne uporabnike, katerih števila ne m orem o določiti. N e bo odveč poudariti, da Slovenci v Italiji v d an ih razm erah odklanjam o popis p reb iv al­ stva po narodnosti in torej ne razpolagam o z osnovnim i številkam i, ki bi nam v našem p rim eru služile za prim erjavo. Obstajajo sicer ocene o številu slovenskega prebivalstva v Furlaniji-Julijski krajini tako z italijanske strani, kot s strani m anjšine sam e; te ocene pa so si m ed seboj precej različne in težko Predstavljeno na srečanju Društva bibliotekarjev Primorske z zamejskimi knjižničarji, 1.juli- 108 ja 1993 na Opčinah pri Trstu.