Kazalo_1.pmd

7 Ker instrukciji sistematično obravnavata celotno področje knjižnic in posegata na področje bibliotekarske teorije, je njun prevod pomemben tudi z vidika terminologije. Posebej še, ker gre za prve objavljene prevode strokovnih bibliotekarskih tekstov iz tega obdobja. V devetnajstem stoletju skoraj ni slovenskih tekstov, ki bi se ukvarjali z bibliotekarsko teorijo in slovenska bibliotekarska terminologija se je začela razvijati šele po prvi svetovni vojni. Njeni tvorci so bili izjemni slovenski bibliotekarji medvojnega časa: Joža Glonar, Avgust Pirjevec in Melita Pivec-Stele. Vendar so bili predmet njihove obravnave predvsem aktualni bibliotekarski problemi in prakse. V dvajsetih letih je sicer za interno rabo nastalo nekaj prevodov nemških bibliotekarskih tekstov iz devetnajstega stoletja (prevod pruskih instrukcij in čitalniškega reda dunajske univerzitetne biblioteke), ki pa niso bili javno objavljeni. Prav tako je ostal do danes neobjavljen prevod Čopovega predloga revizije licejske knjižnice, ki ga je v devetdesetih letih preteklega stoletja izdelal Jaro Dolar. Zato danes za obravnavo zgodovinskih tem nimamo ustreznega terminološkega aparata, predvsem za označevanje že opuščenih bibliotekarskih postopkov, evidenc in referenc, s katerimi se v dnevni praksi danes ne srečujemo več. S prevodom avstrijskih instrukcij bo ta vrzel vsaj deloma zapolnjena. Prevod instrukcij iz danes že arhaičnega in stilno močno obteženega strokovnega nemškega jezika je bil zahtevna naloga. Prevajalca sta opravila odlično delo, čeprav sta se v želji po ohranitvi jezikovnega stila ob sicer eksaktnem in razumljivem prevodu, zatekla k jezikovnim rešitvam, ki jih ne moremo šteti za avtentične. V času, ko sta instrukciji nastali, v slovenščini niso bili udomačeni niti današnji izrazi za temeljne pojme: knjigo, knjižnico oziroma knjižničarja. Izraz knjiga je šele dobro začel nadomeščati v tem času bolj običajne bukve. V prevodu je seveda uporabljen izraz knjiga, ohranjata pa se izraza bibliotekar in biblioteka. Tudi ko je šlo za prevode kompleksnejših tem, predvsem izrazov, ki se nanašajo na državno upravo, so uporabljeni izrazi iz kasneje nastalih slovarjev: opirali smo se na Cigaletov prispevek v Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Sprachen Oesterreichs iz leta 1853 ter na izrazoslovje mnogo mlajšega Wolf-Pleteršnikovega slovensko-nemškega in nemško-slovenskega slovarja iz konca devetnajstega stoletja (1894-1895). Posebno vrednost daje prevodu tudi slovensko-nemški in nemško-slovenski seznam bibliotekarskih izrazov. Z objavo prvega zvezka Monumente bibliothecarie smo stopili na vznemirljivo pot odkrivanja izvirov naše stroke in znanosti. V prihodnjih zvezkih načrtujemo še objavo prevoda zgodovine cesarsko kraljeve ljubljanske študijske knjižnice, ki ga je leta 1907 objavil Konrad Stefan, ter prispevka dveh velikih slovenskih bibliotekarjev Jerneja Kopitarja in Matije Čopa. Eva Kodrič-Dačić Zg. Bitnje, 22. 2. 2008 Prvi strokovni standardi za javne znanstvene knjižnice na Slovenskem