Kazalo_1.pmd

6 Zbirka Monumenta Bibliothecaria bo to vrzel poskušala zapolniti. V njej bodo izhajala dela, ki so v preteklosti odločilno vplivala na razvoj slovenskih knjižnic, viri, ki ta razvoj dokumentirajo ter ponatisi del oziroma študije pomembnih slovenskih bibliotekarjev (Jernej Kopitar, Matija Čop). Kot prvo knjigo iz te serije objavljamo avstrijske bibliotečne instrukcije za licejske in univerzitetne knjižnice iz let 1778 in 1825. S prevodom teh kompleksnih strokovnih tekstov bomo skušali slovenskim bibliotekarjem olajšati dostop do virov, ki dokumenti- rajo začetke razvoja sistema javnih znanstvenih knjižnic na Slovenskem. Prva instrukcija, ki velja za prvi in najstarejši državni ukrep na področju knjižničarstva, je bila izdana leta 1778, druga, začasna, pa leta 1825. Že prva instrukcija je predpisala enoten način postavitve gradiva ter sistematičen način oblikovanja matičnega, splošnega abecednega, splošnega znanstvenega in stvarnega (predmetnega) kataloga, medtem ko jo je druga nadgradila s celotnim področje upravljanja knjižnice, od varstva stavbe in gradiva pred požarom ter dela z uporabniki, do pridobivanja, opreme in obdelave knjižničnega gradiva. Instrukciji zato predstavljata prve kompleksne strokovne standarde oziroma normative, po katerih so se morale ravnati javne knjižnice. Na Kranjskem se je bila po teh navodilih dolžna reorganizirati takrat edina javna knjižnica: Licejska knjižnica v Ljubljani, predhodnica današnje Narodne in univerzitetne knjižnice. Reoganizacijo knjižnice po navodilih instrukcije je začel Matija Čop v začetku tridesetih let devetnajstega stoletja, po njegovi smrti pa so proces nadaljevali njegovi nasledniki Jožef Kalasanc Likawetz, Jurij Kosmač in Miha Kastelic. Katalogi, ki so nastali v tem obdobju, so knjižnici služili dobrih 100 let, vse do konca II. svetovne vojne. Sistem signatur, ki je bil vzpostavljen v letih 1851-1853, pa je v knjižnici v uporabi še danes. Prevod instrukcij je narejen na podlagi ponatisa instrukcij v znanem Grassauerjevem delu Handbuch für Universitäts- und Studien-Bibliotheken. Prva instrukcija v prevodu B. Berčiča je bila skupaj s spremnim tekstom že objavljena v Šumijevem zborniku leta 1999 1 . Ker pa instrukciji predstavljata vsebinsko zaokroženo celoto, saj nadgradnja prve instrukcije leta 1825 odraža razvoj knjižnic in bibliotekarske teorije v prvi četrtini devetnajstega stoletja, se nam je zdelo smiselno, da ju objavimo v skupni publikaciji. Vsebino in pomen instrukcij dodatno osvetljujeta in dopolnjujeta izčrpni spremni študiji, v katerih sta pojasnjena zgodovinski in strokovni kontekst v katerem sta priporočili nastali. Kjer je to potrebno, dopolnjujeta njuno vsebino s predpisi oziroma teoretičnimi rešitvami, na katere se instrukciji sklicujeta ali jih le posredno omenjata. 1 Berčič, Branko. Avstrijska bibliotečna instrukcija iz leta 1778 in ljubljanska Licejska knjižnica. V : Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem : Šumijev zbornik : ob dvajsetletnici znanstvenega inštituta. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1999, str. 281-289. Prvi strokovni standardi za javne znanstvene knjižnice na Slovenskem