URN_NBN_SI_DOC-NIYF4WKS

H a x y l e d i K O L E D A R J I ZA P O M U R C E NIKI BitUMKN Trubarjev Ta slovenski kolem lar kir vselei terpi . . . (1557) je po nastanku p r i slovenski koledar. Precej čusa pa je preteklo do izdaje prve prekm urske knjige, še p rav posebej pa koledarja v prekmurščini. To je bil Tem linov katechismus, ki je bil liskam v Halle 1715 (M. Rupel: Prva prekm urska k njiga — Temlinov Mali katekizem 1715. Razprave II. SAZU. razred za fil. in lit. vede, !,j. I‘>56. str. 105 114). Prvi v P rekm urju tiskan koledar je šele tisti, ki j e izšel leta 1916 v Lendavi (po dosedaj zbranih podatkih). Že leta 1889 pa je prišel na svetlo Dober Pajdaš kalendarium v Monoštru, ki je bil nam enjen rabskim Slovencem in kot slovenski koledar tudi Prek­ murcem, saj je izdajatelj in tiskar Bela Wellisch v letu 1897 tiskal tudi v Murski Soboti Muraszombat es V ideke in morda še kaj v slovenskem jeziku. D ober Pajdaš kalendarium za leto 1902 ima za vse mesece |>o tri imena, npr.: januar — 'szredzimec ali szve- csen. februar pozimec ali sztisee, nuircius ■— predm ladnyek ali mali traven, i t d . . . december — predzimec ali proszinec. Na Madžarskem je bil tiskan prekm urski N ajsvetejšega srca Jezu­ sovega veliki k a l e n d a r . .. na leto 1904 (Szombotel 1905). ki je bil dolga leta tradicionalna izdaja za naše ludstvo«. Izhajal je 41 let (do 1944). Res je, da so koledarji, čeprav v narečju, opravili svo jo pozitivno nalogo v času potujčevanja vsaj v začetku (Ka- lendar srca Jezušovoga 1909, str. 56—63 in Kalendar srca Jezu­ šovoga 1919, str. 61: . . . s m o Slovenci in ostanemo Slovenci), ohra­ njali so živi slovenski jezik in budili narodno zavest, vendar sta postala Kalendar srca Jezušovoga in evangeličanski koledar sča­ soma strašno konservativna, posebno med obema vojnama, saj so izdajali katoliški koledar še dolgo v narečju, v madžarskem črkopisu pa vse do 1915 pod vodstvom m lajšega, kasneje starej­ šega J. Klekla, up. župnika iz Crensovec. protestantska skupina pa svojega okrog A. Lutharja, evangeličanskega duhovnika iz Puconec do 1934 prav tako v madžarskem črkopisu. E vangeličan­ ski koledar » . . . j e opravil tudi sv o jo vlogo m adžarizacije, se jezik o vn o in v črkopisu klju b slovenskem u pritisku in gn jav lje-