URN_NBN_SI_DOC-NAF988RP

Je Sova premiera Boruta Pahorja napačno informirala? Pred o d l o č a n j em poslancev o zapiranju j a v n ih arhivov: O m e r za očita vladi dopuščanje nezakonitosti, Janša zahteva u m i k vladne Premi-er Pahori-ndi-rektor Sove Sebastjan Selan: zdaj Janša zahteva od prvega, da razreši- drugega, ker je proti-zakoni-to omeji-l Igorju Omerzi- državljanske pravi-ce, vpogled v udbovsko gradi-vo pa prepreči-l tudi- parlamentarni- komi-si-ji- za nadzor varnostni-h i-n obveščevalni-h služb. (Dani-el Novakovi-c/STA) Prav Cerar je namreč že v mnenju jasno povedal, da ustavna spornost sedanje zakonske ureditve upravnemu organu ne daje pravice, da sklicujoč se na usta- vo sprejme odločitev, ki je v nasprotju z zakonom, saj mora celo sodišče presojo ustavnosti prepustiti zgolj ustavnemu sodišču, vlada pa bi slednjemu lahko tudi predlagala, naj do končne odločit- ve zaradi težko popravljivih škodljivih posledic izvrševanje zakona delno ali v celoti zadrži. "A zgodilo se je prav to, kar se ne bi smelo, državne institucije so kršile zakon," pravi Omerza. "Ustav- ne presoje niso sprožili, ampak skuša- ta vlada i n ministrstvo za kulturo z zakonsko novelo po hitrem postopku spremeniti nezakonito stanje, k i se ga očitno zavedata, v zakonito." Premier Borut Pahor trdi, da raz- kritje zaupnosti SDV ne bi spravilo v težave prejšnjega sistema, marveč zdajš- njo državo, Omerza pa mu oporeka: "Prepričan sem, da ni v teh dokumen- tih, na katere je direktor Sove nezako- nito nalepil oznako zaupnosti, ničesar, kar bi ogrozilo nacionalno varnost Slo- venije. Mislim, da je Sova predsednika vlade napačno informirala, a to n i ti njega niti ministrice Širce ne odvezu- je odgovornosti, da dopuščata neza- konito stanje in spreminjata zakon po hitrem postopku, kot da je ključen za Slovenijo." Vpli-v pomembni-h Ko je vmešana politika, špekulacij ne manjka. Teh, da se z omejevanjem do- stopa do arhivov ščiti predsednika Danila Turka, čigar vpletenost v zlo- glasno afero Velikovec iz leta 1979 je lani po Ertlovem odlikovanju skušala dokazati SDS, predsednik pa jo je zani- kal, Omerza ne more niti potrditi niti zanikati. "Z zapiranjem arhiva so zdaj dejansko spodbudili razne špekulaci- je," pravi. "Zgovorno pa je, da so m i ne- katere dokumente zaprli delno, tiste za leti 1979, ko je eksplodirala bomba v Velikovcu, in 1980 pa v celoti." Kaj pa to, da zaupni dokumenti, k i j ih je lani razkrila SDS, v aferi Ve- likovec obremenjujejo tudi nekatere vidne koroške Slovence? "Vsekakor je ta največja blamaža slovenske SDV že zgodovina, karkoli je že o njej v arhi- vih," meni Omerza s poudarkom, da ga izjemno moti, ker se Sova zdaj po- stavlja kot kontinuiteta SDV. "O držav- nem terorizmu je treba govoriti, ne le o arabskem, libijskem ali francoskem, i n ga razkrivati enako kot, recimo, sr- bske ali hrvaške vojne zločine. Dru- gače se nam kmalu lahko zgodi kak močan človek in potem tudi tajna po- litična policija." Ali bo, če bo zakon spremenjen, pi- sanje knjige o gradnikih Bavčarjevega Odbora za varstvo človekovih pravic, zaradi katerih je želel vpogled v zdaj sporno gradivo, nadaljeval, Omerza ne ve. "Vsekakor težko, saj so arhivi že prečesani, ogromno gradiva je uniče- nega, še tisto, kar je ostalo, pa se zdaj spet zapira. V demokratičnih državah, na katere se predlagatelji sprememb sklicujejo, pač ni tako. In očitno imajo tisti, k i so b i li nekoč pomembni, pri nas še danes svoj vpliv." Opozi-ci-ja na Omerzovi- strani- Opozicija s SDS na čelu je nad predla- gano spremembo zakona, sprejetega v mandatu Janševe vlade, ogorčena. Poslanska skupina SLS je vložila svoje amandmaje, po k a t e r ih b i ostalo gradivo odprto, zakonu bi dodali le omejitev, da se morajo pri gradivu, ka- terega razkritje lahko poseže v oseb- no varnost i n osebno dostojanstvo posameznika, občutljivi osebni po- datki z ustreznimi tehničnimi sred- stvi počrniti, da bi tako zavarovali identiteto tistih, k i so sodelovali pri zbiranju obveščevalnih podatkov v tujini. Predsednik SDS Janez Janša pa je včeraj na predsednika vlade Boruta Pahorja naslovil dolg dopis, v katerem ga poziva, naj zaradi nezakonito zapr- tega arhivskega gradiva nemudoma, še pred obravnavo novele arhivskega zakona, skliče sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslan- skih skupin in poslancev narodnosti. Na njem želi Janša Pahorjeva zagoto- vila, da bodo nemudoma sprostili dostop do javnih arhivov, omogočili parlamentarni nadzor nad Sovo, ra- zrešili direktorja Sove i n Arhiva RS ter proti njima sprožili ustrezne dis- ciplinske i n kazenske postopke po uradni dolžnosti, pa seveda, da bodo umaknili iz procedure predlagano za- konsko novelo. Odvetnik ugovarj Škobernetovemu priprtju DANES Dar-ja Kocb-ek V Davosu nič novega Evro ne bo propadel, ker tega Francija in Nemčija nikoli ne bosta dopustili. Evro je tako pomemben, da ga bo Evropa branila z vsemi sredstvi, evro je Evropa, je na gospodarskem forumu v Davosu zatrdil francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Nemška kancler- ka Angela Merkel je povedala, da "smo najhujše, kar bi lahko povzročila finančna kriza, preprečili". Finančna ministra Nemčije in Francije Wolfgang Scha"auble in Christine Lagarde sta se strinjala, da je evro najhujšo krizo že premagal, a kljub temu nekatere članice svojih dolgov najbrž ne bodo mogle poplačati v predvidenih rokih. Prva na seznamu držav, k i ji kljub ostrim varčevalnim ukrepom to ne bo uspelo, je Grčija, kakor je v Davosu napovedal njen finančni minister Giorgos Papakonstantinou. Med upniki Grčije so tudi slovenski davkoplačevalci. Ali davkoplačevalec, k i so mu že vzeli iz žepa lepe zneske za zagotovitev trdnosti evra, hkrati pa od njega zahtevajo vse hujše zategovanje pasu, ker da je treba zmanjšati zadolženost držav, lahko verjame spodbudnim besedam voditeljev in finančnih ministrov? Zakaj le, saj so mu še včeraj recimo zatrjevali, da bo Grčija svoje dolgove lahko vrnila. Še vedno ga tudi prepričujejo, da Portugalska ne bo potrebovala enake pomoči, kot jo je lani dobila Irska, hkrati pa oblasti v Lizboni že nekaj tednov prepričujejo, naj pomoč čim prej sprejmejo. Na mizi imajo tudi že predlog za povečanje zneska za reševanje prezadolženih članic. Zakaj le? Gotovo ne zato, ker je najhujša kriza že mimo. Sarkozy, Merklova, Scha"auble in Lagardova v Davosu dejansko niso povedali nič novega. Tja so morali priti, ker je to pač dogodek, na katerem ne smejo manjkati. In če hočejo biti opaženi, morajo seveda stopiti pred mikrofon in nekaj povedati, sicer se med 2500 udeleženci izgubijo, četudi so voditelji držav in vlad. Še posebno če pridejo le za nekaj ur, kakor sta letos prišla Angela Merkel in Nicolas Sarkozy. Če ne morejo povedati nič novega, pač ponovijo, kar že ves čas ponavljajo. Sicer pa je bila že letošnja tema razprav Skupne norme za novo realnost zelo široka. Evropski politiki bi brez zadržkov lahko izkoristili priložnost in državljanom povedali, kako se nameravajo lotiti problema z inflacijo. To bi bilo novo. Od Foruma v Davosu dejansko največ odnesejo poslovne- ži. Ker so vsi zbrani na enem mestu, si prihranijo težko usklajevanje terminov za sestanke i n več mesecev potovanj nanje po svetu. V Podpeci so včeraj gradili gradove v ledu, mnogi naši politiki pa zidajo gradove v oblakih. LEVO SPODAJ novele a-rhi-vskega- za-kona- DARKA ZVONAR PREDAN V državnem zboru bo danes vroče. Poslanci naj bi po hitrem postopku spremenili zakon o varstvu doku- mentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), da podatki družbe- nopolitičnih organizacij i n organov bivšega režima, tudi Službe državne varnosti (SDV), nastali pred 17. majem 1990, ne bi bili več tako dostopni jav- nosti. O spremembi je vlada sklepala na predzadnji seji, naglico in nujnost ukrepanja pa utemeljila s tem, da se- danja ureditev ogroža varnost ljudi in interese države. Vsekakor je na zdajš- njo hitrost, potem ko tak zakon velja že skoraj pet let, vplival primer, k i smo ga v Večeru pred nedavnim poimeno- vali kar Omerzaleaks. Do spopada interesov je prišlo, potem ko sta nekdanjemu poslancu LDS, zdaj podjetniku in publicistu Igor- ju Omerzi najprej Sova, potem pa še Arhiv RS preprečila dostop do gradiva SDV iz let 1970-1983, kije v pristojnosti Arhiva, hrani pa ga še vedno Sova. Vod- stvo Arhiva se je pri tem sklicevalo na strokovno mnenje ustavnega pravnika dr. Mira Cerarja o ustavni spornosti za- kona in o tem obvestilo vlado, ta pa se ni odločila za preskus ustavnosti pred ustavnim sodiščem, marveč za naglo spremembo zakona. Po novem naj bi bilo arhivsko gradivo, ki vsebuje podat- ke obveščevalne ali protiobveščevalne dejavnosti, nedostopno, če bi njegovo razkritje lahko škodovalo varnosti dr- žave in njenim zunanjepolitičnim ali gospodarskim interesom, pa tudi če bi lahko imelo za posledico poseg v oseb- no varnost ali osebno dostojanstvo po- sameznika. Doslej je omejitev veljala le ob morebitnem posegu v občutljive osebne podatke žrtev režima, ne pa tudi nosilcev javnih funkcij. Nad (ne)ustavnost z nezakoni-tostjo Potem ko sta najprej Sova i n nato še Arhiv RS v nasprotju z določili sedaj veljavnega zakona Omerzi onemogoči- la dostop do gradiva, sta si njuna direk- torja Sebastjan Selan in Dragan Matic prislužila iz vrst opozicijskih poslancev napoved kazenske ovadbe zaradi zlora- be položaja. Na pravno spornost njune- ga ravnanja pa navsezadnje opozarja tudi sam Miro Cerar, na čigar strokov- no mnenje se sicer sklicuje Arhiv RS. Tomaž Bromše, o d v e t n ik celjskega sodnika Milka Škoberneta, trdi, da s o d n ik i m u n i t e to še ima, zato se j e pritožil zoper pripor. Se bo pregledalo Škobernetove in druge spise na celjskem o k r o ž n em sodišču? Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča je, kot smo že poro- čali v internetni izdaji, v petek okoli 22. ure odredil mesec d ni pripora za celjskega sodnika Milka Škoberneta. Škoberne je osumljen jemanja podku- pine, za kar je zagroženo do osem let zapora in denarna kazen. Tožilstvo je zahtevalo pripor zaradi bojazni vpliva- nja Škoberneta na priče in uničevanja dokazov. Zoper sklep o priporu se je v soboto pritožil sodnikov zagovornik Tomaž Bromše. Vztraja, da je priprtje protiustavno, saj da je bil pripor odre- jen brez dovoljenja državnega zbora. Bromše se je pritožil na zunajobrav- navni senat ljubljanskega okrožnega sodišča, k i ima danes do 19. ure čas, da odloči. "Dejstvo je, da dovoljenja o odvzemu imunitete ni," pravi Škober- netov odvetnik. "Parlamentarna man- datno-volilna komisija, kije pristojna tudi za sodnike, je po dokumentih, k i j i h je tožilstvo predložilo sodišču, le sprejela sklep, da predlaga državnemu zboru, naj sodniku vzame imuniteto, i n da se dovoli, da se zoper njega začne kazenski postopek. Ni pa po dokumen- tih, k i so m i dostopni, sprejela skle- pa o odvzemu imunitete. Tako se po mojem zoper sodnika ne more odredi- t i pripora in začeti kazenskega postop- ka." Bromše se sklicuje na člen ustave, k i govori o sodnikovi imuniteti in k i pravi, da sodnik ne sme biti priprt niti ne sme biti zoper njega začet kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, če je storil kaznivo dejanje pri opravljanju sodniške funkcije. Preiskovalni sodnik je že v petek zvečer zaslišal preostala dva osumljen- ca, k i naj bi bila posrednika pri podku- povanju. Marjana Salobirja, direktorja Komunale Laško, k i naj bi bil po neu- radnih informacijah celotno zgodbo priznal že na zaslišanju na celjski po- liciji, je spustil na prostost. Enomeseč- ni pripor pa je bil na zahtevo tožilstva, tudi zaradi bojazni vplivanja na priče, odrejen za drugega osumljenega po- srednika, celjskega podjetnika Esada Ramica. Esada Čehajica, k i je Škober- netovo domnevno podkupljivost, ko- ruptivnost oznanil, naj bi preiskovalni sodnik zaslišal do konca tega tedna. Na celjskem okrožnem sodišču pa bo slej ko prej treba prekontrolirati, kako je delal priprti sodnik. Ali je sum- ljiv še kak njegov primer? Omenja se re- vizija na celotnem sodišču. Ne vemo tudi - če je bil Čehajic v resnici rešen pripora in mednarodne tiralice s tem, da je sodnika podkupil -, ali se je tožil- stvo strinjalo z odpravo pripora. Se bo prekontroliralo kaj tudi pri celjskih to- žilcih? Ko je bil lani v Murski Soboti odkrit podkupljivi tožilec, je poziv ko- misije za preprečevanje korupcije, naj soboško tožilstvo prekontrolirajo naj- višji tožilski šefi, ostal, po dostopnih podatkih, brez odziva. GORDANA POSSNIG VANESSA ČOKL