URN_NBN_SI_DOC-N9YESORN

1NDOK centra v Ljubljani, za podpredsednika pa Ivo Zrimšek z Zavoda SR Slovenije za šolstvo, prav tako iz Ljubljane. Sodim, da je že izvolitev delegatov iz raziskovalne in izobraževalne sfere na ti dve odgovorni funkciji zelo obetavna, saj potrjuje, da dobiva interes za knjižničarstvo širšo osnovo in ni omejen zgolj na sfero kulture v ožjem pomenu besede. Iz diskusijskih prispevkov predsednice Vere Levovnikove, Jožeta Humra, namestnika predsednika republiškega komiteja za kulturo, Jožeta Miklavca iz republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, zlasti pa iz strnjenega prikaza najbolj žgočih tre­ nutnih problemov slovenskega knjižničarstva Toma Martelanca, ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, je mo­ goče sklepati, da je bila opravljena evidenca nalog, ki čakajo stro­ kovni svet in slovensko knjižničarstvo. Opravljati jih bo treba za­ četi v okviru določil zakona o knjižničarstvu, za katerega smo se izrekli poleg republiške skupščine tudi slovenski knjižničarji. Prav ob tej ugotovitvi pa bi rad opozoril, za kaj bi se morali knjižničarji odločiti: v organizacijskem okviru matičnih dejavnosti bi morali najti najprim ernejše mehanizme, po katerih bi kot posa­ mezniki, kot delovne skupnosti ali kot društva sporočali strokov­ nemu svetu za knjižničarstvo SR Slovenije vse pobude, za katere menimo, da bi lahko prispevale k sprotnemu, pa tudi dolgoroč­ nemu reševanju perečih problemov slovenskega knjižničarstva. Tako bi na videz mrtvo črko zakona napolnili z živo vsebino, spro­ žali v nas ustvarjalnost in ne nazadnje po svojih močeh pomagali, da se naša družba čimprej ustali.