URN_NBN_SI_DOC-MYOX6PP2

na človeka vsak na svoj način že zato, ker se nanašajo na raz­ lična čutila. K njižnice imajo vsaka svoj razvojni p ro g ra m in verjetno tudi vsaka svojo sram otno belo liso. Te segajo v posamezno stru k tu ro občanov ali zajem ajo dele občine; prav ilom a so ti odročnejši. — O bstajajo tudi izjeme, v L ju b lja n i denimo, Trnovo ali Savsko n a ­ selje. — Četudi knjižnica tre n u tn o nim a možnosti, da bi te slabosti o dpravila v celem, naj s svojo dejavnostjo vend arle sistematično sega n a ta območja. M alenkosti ne m a lo k ra t bistveno prem ak nejo siv a ri na bolje. Tako n a p rim e r delavci iz sosednjih republik, ki žive v L jubljani, ne p rih ajajo v knjižnice. Zato je G P T ehnika v svojem vajenskem domu za Bežigradom odprla knjižnico, ki ima knjige predvsem v njihovem m ate rin e m jeziku. K njige strežejo b ra l­ n im navadam , ki niso visoke. K njižnica ni bila osnovana kot re ­ zerv at za te fante, tem več kot most, ki naj se čezenj vključujejo v naš d anašnji k u ltu rn i potencial. Pobu d a ni obetala mnogo, tre ­ nutn o pa kaže, da so uspehi te knjižnice sprožili ustanovitev večje in te rn e knjižnice v tej organizaciji združenega dela. N etim o še tako drobne iskrice interesov za knjigo in jim pom agajm o, da se razplamenijo. S k le p K njižnice so organizmi, n a k a te re vplivajo značilnosti okolja, v k a te re m delujejo, čas, v k a te re m živimo, in predvsem še delovni pogoji v knjižnici, založniška p on u d b a in zahteve bralcev. Redke so knjižnice, ki so brez prostorskih, finančnih ali k ad ro v ­ skih težav. O tepanje z njim i spada v knjižnični vsakdan. K njižn e zaloge, ki so na voljo v knjig arn ah , predvsem v slo­ venskem jeziku, in njihov vpliv n a delo knjižnic te r zadovoljevanje bralcev, so problemi, ki zanje vemo, in zato zgolj opozarjamo nanje. Z a h tev am bralcev bomo prisluhnili. Upoštevali jih bomo tudi pri oblikovanju knjižne zaloge in dejavnosti knjižnice, ke r vemo, da so knjižnice pom em ben dejavnik. V end ar bomo do njih kritični. Vemo, da je bralcev le dobrih deset odstotkov občanov in da ocenjujem o rav en b ra n ja za zelo nizko. Poprečne zahteve v knjižnici torej niso posebno visoke, zato pa m oram o naše načrte zastaviti precej više. Med bralci, še bolj pa med občani, ki v knjižnico ne zahajajo, še živi p red stav a o knjižnici, ki da je zgolj ustanova usluž- nostne dejavnosti. Ni jih malo, ki si knjižnico predstav ljajo tako, kot so si jo v dobi čitalnic. To globoko zasidrano javno m n en je bomo