URN_NBN_SI_DOC-MYOX6PP2

Opažanja v knjižnici N eredko se dogaja, da žele mimoidoči v knjižnici ku piti raz­ stav ljene knjige, ker ne ločijo k n jig a rn e od knjižnice. Se vedno niso razčiščeni osnovni pojm i, ki jih obsega pro ­ gram drugega razreda osnovne šole. K n jižn ičn i vzgoji, pozna­ v a n ju knjižn ic posvečamo premalo pozornosti. Z a nem arjena je na vseh stopnjah šolanja, čeprav je na dlani, da je poznavanje knjižničnega sistem a k lju č za uporabljanje k n jižn ih zalog. Ve­ liko lahko koristijo organizirani obiski v knjižnici in ogledi ter starosti prim erna razlaga sistem a knjižnične ureditve. To je p rva stopnja odpravljanja socialne odtujenosti k u ltu r n im u s ta ­ novam. B ralci ob p rv e m obisku pogosto potožijo, da so knjižnico iskali. In koliko jih je, ki je niso našli? Za osnovno obveščenost o obstoju knjižnice in izposojevališč ne zadostujejo le napisne table z imenom. U činkoviti so re k la m n i panoji n a zgradbi, k je r deluje, ali n a d r u ­ gem učinkovitem k raju. T aka oblika obveščanja je pripeljala v knjižnico na V rhn ik i v dveh te d n ih po n am estitv i panoja k a r d v a j­ set novih bralcev. Dobra oblika obveščanja, ki so jo preizkusili v G rosupljem , so ciklostirana obvestila. Na njih lahko poleg navedbe, kje knjižnica sploh je, in njen em u rn ik u sporoče občanom podatke o d ru g ih njenih dejavnostih ali priporočilne seznam e knjig. P r i obveščanju naj pomagajo družbenopolitične organiza­ cije v kra je v n ih skupnostih, k u ltu rn e organizacije in društva ter šole. Še posebno uspešno sredstvo obveščanja je lokalni ča­ sopis, ki ga p rejem a vsaka družina v občini. Pomoč s ta kšn im delom si sme knjižnica obetati le, če je sama p ob u dn ik teh akcij. Pogostejši so novi bralci, ki se vpišejo v knjižnico bolj iz zu na­ nje pobude (funkcionalni interes) k a k o r iz n o tra n je p otrebe (indi­ v id ualna motivacija). Zato je osip bralcev v p rv e m letu v e čk rat večji kot m ed drugim i bralci. K njižničar bralca ob njegovem p rv e m obisku v knjižnici ne more pritegniti, če ta ni bil že od otroških let n a v ajen na knjigo in če nim a b raln ih navad. Knjižničarji m orem o veliko pom agati pri k n jižn i vzgoji. Prepričujm o starše in vzgojitelje, da je ena glavnih nalog m ed o trokovim šolanjem, da ga navadim o na knjigo. Sodelujm o pri vseh oblikah u trjeva nja bralnih navad naših ljudi. Opozarjajmo jih, kaj jim lahko pom enijo lastne knjižnice, in jim svetujm o, kako naj si jih oblikujejo.