URN_NBN_SI_DOC-MUIVA0VT

Temeljim odlika pravil je v ob­ sežnosti obravnavane snovi. Težko bi našli prim er, ki ga p rav ila ne upoštevajo, a to le v tistih poglav­ jih, k i obravnavajo specialne vrste publikacij (katalogizacija inkunu- bul), ki zanje nudijo p rav ila le osnovne norme. Sestavljali so jih izkušeni p ra k tik i z vzorno n atan č­ nostjo. Praksa pa je narekovala tudi metodo obdelave obsežnega gradiva. Vsako pravilo je takoj obrazloženo s prim erom , kar je z vidika kn jižn ičarsk e prakse, pa tu­ di v metodološkem oziru odlično, čeprav se isti ali podobni prim eri večkrait pon av ljajo in je obseg knjige občutno narasel. Zato drugi priročniki n av ajajo prim ere v po­ sebnem d odatku in nanje v pravilih le opozarjajo. Cc m orda zaradi teh ali podobnih metodoloških p rije­ mov trp i enotnost obdelave posa­ m eznih predm etov, jo končno le reši stvarno kazalo, ki povezuje obdelavo istih predm etov. Po teh uvodnih beležkah l>i nas zanim ala katailogizacijska pravila sam a. V prim erjav i s slovenskim pravilnikom bi opozoril lie n a po­ m em bnejše razlike v popisu knjiž­ nih enot*. 1. Kartotečni list. — Srbski p ra ­ vilnik (srb. p.) prevzem a interna­ cionalni form at k artotečnih listov, medtem ko slovenski pravilnik (sl. p.) predpisuje form at D IN A 6. Sl. p. pozna glavne liste, kazal­ ke, pregledne in začasne liste, srb. p. p a glavne liste in k azalk e tor red­ ke pom ožne liste, 11 . pr. historijski list, orientacijski list. Pojem glav­ nih listov in kazalk ni v obeh p r a ­ vilnikih enak. G lavni list zbirke im enuje srb. p. obči list, pozna pa še posebne glavne liste, ki u stre* O pozarjam o, da upošteva avtor pri n a­ vajanji! razlik mod srbskim i in slovenski­ mi praviLi določila t. izdaje slovenskega Abecednega imenskega kataloga ^Ljubljana 1947). V popravljeni in dopolnjeni 2. izd., ki je pripravljena zu tisk, so m arsikatera določila sprem enjena in se skladajo ali s srbskim i pravili ali s predlogi pisca ocenc. (Op. ur.) zajo raiznim vrstam posebnih k a­ zalk v sl. p. Po določilih s l p. se vsi listi pi­ šejo v latinici; srb. p. pa določa za knjige izdane v cirilici liste tudi v cirilici in za ostale knjige liste v latinici, k i se uvrščajo ločeno v d v a kataloga. 2 . Z načnica. — T udi pojm a znač- tiice in soznačnice se v obeh p ra ­ vilnikih razlikujeta. V srb. p. je soznačnica le drugi del značnicc pri kolektivnih avtorjih. Po sl. p. pišemo z verzalkam i samo imenovalec (ki je običajno le ena beseda) značnicc, po srb. p. pa vso značnioo, torej tudi ime avto r­ ja, ves naslov pri anonim nih delih in ves naziv kolektivnega avtorja pri korporativnih spisih. a) Značnica individualnega av­ torja. — Vejica med priim kom in imenom av to rja 'je v srb. p. pred ­ vsem ločilo in ne označuje p rv en ­ stveno inverzije. Postavlja sc nam ­ reč vedno, tu di ta k ra t ko dejanske inverzije ni ali ko je stv arn a in ­ verzija drugačna ( 11 . p r. O oidius , Publius Naso; stvarna inverzija je O oidius Naso, Publius). Ako je avtorjevo ime navedeno v začetku naslovnega lista v polni nom inativni obliki, ga po sl. p. v prepisu naslova ne ponovimo in za značnico postavim o dvopičje. Srb. j), ne poznu dvopičja v značnici; v prepisu naslova se ime ponovi ozirom a napišejo tri pike. Sl. p. pozna dve vrsti dodatkov v avtorski značnici: prvi se postav­ ljajo k značnici brez ločila v ogla­ tem oklepaju ([ps.], /?]), drugi pa so ločeni od značnicc s pom išlja- jem in navedeni brez oklepajev (dodatki pri istoim enskih znučni- cah, stanovske oznake). Srb. p. po­ stavlja mnogo več dodatkov v znač- nicah, ki jih z vejico loči od nje in n avaja v večini prim erov brez oklepajev. Pri značnicah na glav­ nih ■ listih srečujem o iste dodatke, kot jih pozna tudi sl. p., poleg tega pa še dodatek treh pik: ..., k a r pomeni, da je tako naznačeni av~ 98