URN_NBN_SI_DOC-MTU4H4XK

Večina standardov izhaja kot posamične samostojne publikacije v obliki lističev ali tankih zvezkov. Nekateri centri izdajajo svoje stan­ darde, zbrane po vsebinskih skupinah v knjižni obliki. Oznaka vsakega standarda je sestavljena iz dveh bistvenih delov. Prvi del je kratica, ki označuje vso zbirko, drugi del pa je individualna oznaka posameznega standarda. Individualne oznake so pri nekaterih vrstah standardov le številke npr. pri DIN, BS, VDE, IEC itd., pri drugih so kombinacije črk in številk npr. pri JUS, NF, ANSI, ASTM itd. (Pojasnilo kratic, glej prilogo!) Zbirke standardov lahko urejam o po tekočih individualnih ozna­ kah ali po vsebini. Izbira načina je odvisna od zahtev uporabe in od strukture zbirke. Vpogled v strukturo posameznih zbirk nam dajejo seznami standardov, imenovani tudi katalogi, ki jih izdajajo centri za standardizacijo običajno vsako leto in so kumulativni. Katalog standardov nam torej daje orientacijo za urejanje gradiva. Zaradi enostavnosti je najbolj priporočljivo urejanje po tekočih indi- divualnih oznakah. P ri nekaterih zbirkah se ureditev po tekočih ozna­ kah pokriva s tem atsko ureditvijo, npr, JUS, NF, VDE itd. Ureditev po vsebini je običajno potrebna, če je zbirka že tako zasnovana, npr. VDI (tudi to zbirko moremo urejati po tekočih oznakah). Za urejanje po vsebini je najbolj prikladen UDK sistem, vendar le v tem primeru, če je UDK vrstilec že zabeležen na normi, drugače bi bilo to prezamudno, ker je določanje UDK pri standardih še posebno zahtevno delo. Glede izdelave kartoteke za standarde pravi avtor Otto Frank v že omenjeni knjigi: »Die Ordnung der Normensammlungen« naslednje: »Pri zbirkah standardov se s kartoteko ne pridobi veliko, ker so standardi že sami na sebi priročno gradivo. Izdelava kartoteke je smiselna le v določenih posebnih primerih.« Avtor navede in razloži dva taka pri­ mera. Prvi prim er je izdelava kum ulativnega knjižnega seznama, kot jih letno izdajajo centri za standardizacijo. Drugi prim er pa je izdelava kartoteke, ki naj bi podala pregled norm po vsebini. Avtor poudari, da pomeni izdelava kartoteke zelo velik strošek, če se računa delo pri izpisovanju vseh bibliografskih podatkov iz posamez­ nega lista standardov. Nabava standardov Knjižnice imajo prakso, da sproti naročajo kopije posameznih stan­ dardov, ki jih njihova organizacija potrebuje pri določeni raziskavi ali izvedbi naročil v proizvodnji. Vendar je nujno, da bi bila nabava bolj načrtna. Tekoče bi morali dopolnjevati JUS in pa DIN standarde za svoje področje. Npr. industrija barv in lakov naj bi tekoče dopolnjevala skupino H. C. pri JUS standardih, DIN standarde pa bi naročila po se­ znamu: Normenverzeichnis: Anstrichstoffe in nato redno dopolnjevala vse UDK skupine iz tega seznama. Naslovov je okoli 60 in jih vse na­ roča Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani.