URN_NBN_SI_DOC-MTU4H4XK

vsebino naših standardov podaja zakon določila, ki ta pojem še na­ tančneje opredelijo. Z jugoslovanskimi standardi se določajo zlasti: 1. oblika, dimenzije, kakovost, asortim ent in druge lastnosti proiz­ vodov oziroma del; 2. enotno označevanje proizvodov, ki se dajejo v promet, in del po njihovih bistvenih lastnostih; 3. enotne oblike proizvajalno-tehnične in druge dokumentacije, enot­ ne skrajšane označbe pojmov ter enotni postopki pri izdelavi tehnične in ekonomske dokumentacije v gospodarstvu; 4. način pakiranja in prevažanja proizvodov v prometu. Jugoslovanski standard lahko določa tudi, koliko se smejo proizvodi ali dela razlikovati od oblik, dimenzij, kakovosti, asortimentov in drugih lastnosti, določenih s standardom. Da se doseže določena kakovost proizvodov oziroma del, se moiajo z jugoslovanskimi standardi predpisati; 1. določeni tehnološki postopki; 2. pogoji in metode za preverjanje kakovosti proizvodov; 3. metode in načela za proračune, konstrukcije oziroma projekte strojev, naprav in drugih objektov. Industrijsko razvite države imajo svoje nacionalne standarde, ki jih izdajajo posebni, v ta nam en ustanovljeni centri. Po vsebini so zbir­ ke nacionalnih standardov bolj ali manj široko razvejene in skušajo zajeti proizvodnjo vseh glavnih področij industrije. Priloga na koncu članka prikazuje pomembnejše internacionalne, n a­ cionalne in specialne standarde. Po drugi svetovni vojni se je močno razm ahnila tudi mednarodna standardizacija. Na novo se je form irala International Standard Organization, ki izdaja svoja priporočila ISO. V okviru ISO deluje Komisija za elektrotehniko IEC, ki samostojno izdaja standarde. Zbirki standardov ISO in IEC sta precej obsežni. V evropskem m erilu je pomembna tudi organizacija CEE, v katero je včla­ njenih večje število evropskih držav. Organizacija CEE usklajuje pred­ pise držav članic glede varnosti za električne naiprave široke potrošnje. (V prilogi so naštete še nekatere zbirke znanih internacionalnih stan­ dardov.) V ožjem pomenu besede standard lahko prištevam o k tem publika­ cijam le nacionalne in zgoraj naštete internacionalne standarde. Po knji­ gi: Otto Frank: Die Ordnung von Normensammlungen, moremo šteti med standarde tudi njim podobne publikacije, kot so navodila, predpisi, pra­ vilniki, ki jih izdajajo tehnična združenja, dalje odredbe, zakone in pred­ pise tehničnega značaja, ki jih izdajajo razni upravni organi (npr. di­ rekcije pošte, železnic ipd.). Te vrste publikacije m orajo im eti pred­ vsem značilnost, da prinašajo neka poenotenja. Navadno je vsebinsko področje zbirke omejeno le na eno vejo tehnike ali industrijske panoge. Zato jih bomo v nadaljnjem tekstu imenovali s skupnim nazivom spe­ cialni standardi.