URN_NBN_SI_DOC-MRMJXMDI

Bibliografija je bila zam išljena kot reprezentativno delo o tiskih narodno­ osvobodilnega boja in to dejansko tudi je. V endar bi bilo napačno p ri­ čakovati v njej neke absolutne popol­ nosti. Popisovalci bibliografskega gra­ diva so nabrali okoli 20 000 enot. To­ da v knjižni izdaji so jih upoštevali približno le polovico. Zanimivo bi bilo seveda vedeti, kakšen k riterij so imeli p ri izboru. V predgovoru o njem niso kaj več povedali. Zato seveda ni vse­ eno, ali so izločili gradivo, ki vsebin­ sko pom eni le variante oziroma du­ plikate, ali p a so izločili v celoti origi­ nalno gradivo. Za zgodovinarje, ki bo­ do v prvi vrsti uporabljali to biblio­ grafijo, gotovo ni nevažno, o čem se ne m orejo inform irati iz te knjige. Re­ prezentativnost p ri takem kriteriju lahko nič ne izgubi, izgubi pa njena uporabna vrednost. Ne glede na omenjeno kritično p ri­ pom bo pa m oram o vendar priznati, da Bibliografija dejansko predstavlja izredno bogastvo naših tiskov iz dobe narodnoosvobodilne vojne. K ot Slo­ venci m oram o biti te knjige še po­ sebej veseli. Običajno nam reč na vse take knjige, ki izidejo v državnem centru, gledamo z nekakšnim nezaupa­ njem , ker sm o m orali že ponovno ugotavljati, da so bili Slovenci v po­ dobnih delih preslabo zastopani. Za Bibliografijo V ojnoistorijskega insti­ tu ta to ne velja. Prav zanimivo dej­ stvo nam pokaže statistični p retres, koliko bibliografskih enot nam reč od­ pade na Slovenijo v tej knjigi: pov­ prečno petina. Nedvomno je tak od­ stotek slovenskega deleža nenavaden. Po posam eznih rubrikah je sicer razli­ čen. N ajnižji je p ri periodikih vo­ jaških enot, kjer doseže kom aj dese­ tino. Zato je pa p ri drugih toliko višji. P ri knjigah in brošurah seže precej nad petino. Skoda je le, da v Biblio­ grafiji niso upoštevali tudi številnih radijskih vesti in poročil iz Slovenije, m edtem ko so jih iz drugih jugoslo­ vanskih pokrajin v skupnem številu 68. V Sloveniji pa jih sam o kartoteka v knjižnici IZDG v Ljubljani izkazuje 101. Tudi če bi upoštevali kriterij, ka­ kor so ga p ri drugih izdajah, bi se z vključitvijo teh vesti slovenski delež še kljub vsemu povečal. Ne glede na drobne pom anjkljivo­ sti p ri navajanju slovenskih izdaj je vendar slovenski delež presenetljiv. Kaže nam , kako je pisana beseda bila v Sloveniji izredno razširjena. Koli­ kor je pisana beseda izraz kulture, po­ tem nam in vsem drugim dokazuje slovenski delež v Bibliografiji, da je slovenska kultura bila zelo tesno po­ vezana z osvobodilnim bojem . Mislim nam reč, da je to dejstvo še en dokaz več za gornjo trditev, ki jo je sicer mogoče dokazati še z raznim i drugim i prim eri; teh pa tu ne m orem o našte­ vati. Podobno sorazm erje slovenskega deleža v celotni knjigi kažejo tudi faksim ili naslovnih strani brošur in časopisov, ki so sicer sm iselno poraz­ deljeni m ed bibliografskim i enotam i. K njiga je s tem sam o pridobila na dokum entarni vrednosti. Za ilustra­ cijo in razkošnost knjige bi ne bilo napačno, če bi v njej bilo nekaj faksi­ milov izdelanih v barvni tehniki kot dokaz, da je partizansko tiskarstvo zmoglo tudi kaj takega. Ce bi kdaj bilo potrebno Bibliogra­ fijo ponatisniti, bi m ed številnimi ka­ zali bilo koristno vnesti posebno im ensko kazalo vseh tehnik, ki so v dobi NOB eksistirale oziroma delova­ le. Teh tehnik se nam reč bolj kakor kateregakoli drugega elem enta v p arti­ zanskem tiskarstvu držijo partizanska kri, znoj in požrtvovalnost. To, kar je navedeno o tehnikah v sedanji iz­ daji Bibliografije, bi se s tem bistve­ no dopolnilo. Zelo nazorni pripom oček, ki po­ m aga ustvariti jasno predstavo o in­ tenzivnosti tiskarske aktivnosti po ju­ goslovanskih pokrajinah, je zemljevid Jugoslavije v prilogi na koncu knjige, ki prikazuje, kje vse so bile tiskarne in tehnike, ki so v Jugoslaviji tiskale ali razmnoževale narodnoosvobodilni tisk m ed vojno. Slovenija tu znova vidno kaže, kako silno je bila v njej razširjena tiskarska aktivnost med vojno. 147