URN_NBN_SI_DOC-MN4SH98I

431 Iz muzejskega dela delavka absolventka slovenistike Valentina Srebot (z nami sodeluje kot gdč. učiteljica na historični učni uri) pa nas je nagovorila kot maturante: »Današnjega dne se bomo sprehodili po maturi skozi čas. Prav je, da se začnete odsihmal že pridno in vestno pripravljati na maturo, kajti – verjemite mi – mesec mali traven bode namreč še prehitro tu – kali?« Kot zgled smo slišali del odlično ocenjene zrelostne naloge, ki jo je o razvoju slovenskega jezika napisal »7. rožnika 1898,« tedanji maturant mariborske gimnazije Janko Šlebinger, naš poznejši znani bibliograf. »No, in dasiravno vem« , je nadaljevala učiteljica, »da se še nič niste učili, si bomo pogledali kakšna vprašanja, ki so se dosihmal pojavljala na ustnem delu, pa tudi kakšno tako, ki se bode odsih- mal, v bodočnosti, pojavljalo…« Sledilo je nekaj maturitetnih vprašanj z listkov iz 60. let 20. stoletja (kot npr. Popravi: »Radi članka za dobrobit kulture mu nimamo kaj prebacivati« ) in tudi odgovorov. Razstavo je na dan, ko je državnem svetu potekala javna razprava o državljanski in domovinski vzgoji, s kratkim nagovorom odprl minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je pripravil tudi uvodno besedilo v zborniku ob razstavi. Prireditve so se zelo številčno udeležili tudi sodelavci ministrstva, mdr. v. d. direktorja direktorata za srednje šole Janez Mežan, zastopstvo Državnega izpitnega centra (RIC), s katerim smo pri razstavi obsežno in dobro sodelovali ter predstavniki drugih zavodov in srednjih šol ter posebej člani maturitetnih komisij s sedanjim predsednikom državne maturitetne komisije dr. Valentinom Bucikom in nekdanjim dr. Jožkom Budinom. V odprtje razstave sta iz muzejske čitalnice, ki je gostila prireditev, z vso eleganco odplesala v razstavno sobo valček kot na maturantskem plesu dva plesna para Plesne šole Urška. S to šolo (g. Tomaž Ambrož) in Plesno zveze Slovenije sodeluje muzej že več let, tudi kot varuh Guinnessovih plaket za svetovni rekord ob že kar vsakoletni plesni »Maturantski paradi«. Konec maja poteka od leta 2001 odmevna plesna prire- ditev mladih, ko na Straussovo glasbo iz opere Netopir simultano odpleše četvorko več tisoč maturantov po ulicah slovenskih (in v zadnjih letih tudi sosednjih) mest. In kaj je bilo videti na razstavi? Že korak v razstavno sobo je pomenil korak čez črtno kodo, ki je temeljni identifikacijski znak posameznega maturanta na polah za ta izpit. Razstava je ob svetlobi luči, odblesku zrcalc z vrteče se »disco« krogle ob pre- dstavitvi maturantskih plesnih prireditev in večerov ter modrini balonov na »nebu« dvorane, kamor so silile k višku simbolične rakete z maturantskim parom (kar poz- namo kot znak na maturantskih tiskih in spričevalih), napolnila sobo s podobami in zvoki. Historični predstavitvi začetkov mature pri nas ter računalniški projekciji sodobnega filma (RTV Slovenija in RIC) o pestrem tehničnem poteku mature je sledilo nekaj vsebinskih tem. Tako smo spremljali pojem mature, shematičen prikaz razvoja mature, zakonodajo, maturitetne organe in Državni izpitni center (RIC), ki skrbi za splošno in (od leta 2002) tudi za poklicno maturo. Na razstavi (v zborniku ob njej) niso manjkali tudi kritični pogledi na maturo, niti osebna in družinska doživljanja mature od predaje ključa (in ponekod še podoknice profesorjem), maturantskih izletov do domačega učenja za ta izpit. Tudi tako suhoparen prikaz številčnega razvoja je bil