URN_NBN_SI_DOC-MD9GBXKB

koristni tistim , k aterim so p red ­ vsem nam enjeni. Z anim iv del pričujočega letnika je nedvom no v rsta člankov o m la­ d inskih knjižnicah in knjigah, tako na p rim er o sodobni sovjetski m la­ d inski književnosti, o klasifikaciji m ladinske književnosti v knjižni­ cah Zahodne N em čije in Toronta itn., čeprav se tu d i ti prispevki ne vzdignejo n ad splošno raven. P o­ sebej bi m orda kazalo opozoriti na raz p ra v lja n je B ettine H urlim an o S m ereh v evropski produkciji sli­ kanic po letu 1945 (Trends of E u­ rop ean P ictu re Book Production since 1945), predvsem zato, k er je v pregledu upoštevana tu d i Jugo­ slavija. Govori se predvsem o za­ hodnoevropskih državah, poleg teh je obsežno p rik azana češka povojna slikanica. N ato pa avtorica ugotav­ lja, d a se preostale vzhodne države po svoji vlogi v produkciji slikanic n e m orejo m eriti n e z Zahodom, ne s Češkoslovaško; podobno sta ­ n je da je tu d i v balkanskih d rža­ v ah z edino izjem o Jugoslavije. Ta se odlikuje s podjetnim i založbami in s kv alitetnim tiskom , tako da so n jen e slikanice začele že uspešno p ro d irati n a Zahod. K ot n ajv id n ej­ še ilu stra to rje slikanic im ensko n a ­ v aja M arlenko Stupico, A nčko Goš- nik-G odec in L idijo O sterc, češ da »na res en k raten način kažejo po­ vezavo Jugoslavije z B ližnjim Vzhodom«, n e d a bi bila ta n en a­ v adn a povezava k ako r koli jasn eje razložena. V sklepu članka še e n ­ k ra t om eni M arlenko Stupico, to­ k ra t kot »rustikalno Slovakinjo«. Posebej zasluži om em bo še serija prispevkov s skupnim naslovom Zgodovina knjižničarskih šol (Li­ b ra ry School H istories), izbranih in p onatisnjenih iz zbornika L iber A m icorum v počastitev G. A. van R iem sdijka. V tem izboru je za­ stopanih sedem držav, od D anske do P akistana, m ed njim i tu d i J u ­ goslavija, to k rat s teh tn im p rik a­ zom izpod peresa B. H anža: Izo­ b ražev an je knjižničnega k ad ra v Jugoslaviji (L ibrary Education in Yugoslavia). A vtor v uvodu opo­ zarja n a članek Eve V erone o istem predm etu, a izpred dvajsetih let, n ato še sam k ratk o opiše stanje v šolanju knjižničnega osebja do leta 1952. K er je prikaz nam enjen tu jim bravcem , avto r tu d i v k ra t­ kih obrisih razloži, kakšne so k a­ tegorije knjižničnega osebja v J u ­ goslaviji in k akšn a predizobrazba se zahteva za posam ezne nazive, in opiše sistem strokovnih izpitov. Do slednjega izraža več kritičn ih po­ m islekov, predvsem pom islek o tem , ali je res prim erno, d a je iz­ p itn i sistem en sam za vse tipe knjižnic, ali p a n aj b i se m orda d iferenciral, da b i bolje u strezal posam eznim tipom . K ot zelo resen problem n av a ja tu d i pom anjkanje enotne p rak se za kan d idate v času njihovega prip rav n ištv a; na izpitih se je nam reč ponovno pokazalo, da je bila ta p rak sa neustrezna. Tem uvodnim ugotovitvam sledi pregled teženj, k i so se pokazale v knjižni­ čarskem šolanju po letu 1952. M no­ go je obetala usm eritev n a pedago­ ških akadem ijah, ki so vpeljale pouk o osnovah bibliotekarske ve­ d e kot poseben pred m et (Sarajevo 1961, L ju b ljan a 1964, Reka 1967 itn.). To šolanje je nedvom no d a­ leč n ad nivojem inform ativnih te ­ čajev, k ak ršn e so vsako leto p ri­ re ja li za am aterje, vend ar p a še ni dokončna rešitev. P reveč poudarka je na pedagoških predm etih, p re ­ m alo na čisto bibliotekarskih in na splošno k u lturnih, ki bi m orali biti tem elj bibliotekarskega poklica. Slej ko prej je ostalo odprto v p ra­ šanje sistem atičnega izobraževanja višjega knjižničnega k ad ra; ostalo je p ri razn ih načrtih, osnutkih in priporočilih. B ibliotekarski stro ­ kovni izpit po obsegu in po snovi u streza standardom v drugih deže­ lah, n i p a sp rv a povsem ustrezal novim nalogam in potrebam naših knjižnic. T udi niso tečaji in sem i­ n arji, navadno časovno omejeni, m ogli d ati kandidatom teoretične 182 K njižnica 16/1972