URN_NBN_SI_DOC-MCAD0ZOL

predvojnih tiskanih prevodov in prevode rokopisnih dram skih del, ki so se izvajala že pred vojno. P re­ vodno gradivo iz periodičnega tiska je opuščeno. O srednji del knjige tvorijo tri poglavja: A. Tiskana de­ la (I. Leposlovje: t. proza, 2. d ra ­ ma, 3.poezija; II. S trokovne knjige in politična publicistika); B. U p ri­ zorjena dela (D ram ska besedila); C. A becedni seznam prevajalcev (Prevodi znanih prevajalcev, Pre­ vodi neznanih prevajalcev). Na kon­ cu knjige je še seznam k ratic na dveh straneh. Prvo poglavje, ki ga je sestavila bib lio tek ark a Štefka Bulovec, obsega 878 del iz proze, 90 dram . 70 del iz poezije in 548 del iz strokovne in politične p u b li­ cistike, vsega skupaj torej 1586 pre­ vedenih del. D rugo poglavje je se­ stavil Janko Moder in obsega 597 prevedenih dram skih del, ki so ostala v rokopisu, a so se u p rizar­ ja la v istem razdobju 15 povojnih let. O boje sk up aj d a k a r lepo šte­ vilo 2183 prevedenih del. T retje po­ glavje je verjetno skupno delo obeli sestavljavcev in obsega seznam zna­ nih in neznanih prevajalcev, k ate­ rih prvi je urejen po abecednem re­ fill, drugi pa označen le s števil­ kami. Anonim nih prevodov je so­ razm erno precejšnje število, nam ­ reč 1>4, k a r p a je razum ljivo, k ajti večino anonim nih prevodov tvorijo dela iz politične publicistike in so povečini iz dobe prvih treh let po drugi svetovni vojni, ko je bila predvsem važna vsebina spisov, ne pa njihov prevajalec. Vsako izmed gori navedenih po­ glavij je urejeno v abecednem re­ du, tako da avtorsko kazalo na k raju knjige po m nenju sestavljav­ cev sploh ni bilo potrebno, k er gre le za m aloštevilna poglavja in je zato o rientacija po bibliografiji lahka in pregledna. D asi je, kakor že rečeno, na koncu knjige seznam prevajalcev, pa vsekakor občutno f )Ogrešamo kazalo, ki bi vse objav- jeno gradivo razvrščalo po litera­ tu rah ozirom a po jezikih, k ajti ze­ lo zanim ivo in poučno bi bilo ve­ deli, kakšen je bil interes beročega občinstva za posam ezno svetovno literatu ro v obdelani dobi. kakšna dela so se iz posam eznih književ­ nosti n ajra je p rev ajala; p rav tako pa bi bila s tem nak azana o rien ta­ cija, ki so se je prevajalci držali pri izbiri prevodov, ozirom a jo iz­ polnjevali, če je bila dirigirana, ja s ­ no bi bilo tudi, iz katerih literatu r smo največ prevajali in iz katerih malo ali celo nič. Tako pa bo sedaj interesent m oral pregledati vso b i­ bliografijo. če bo hotel imeti po­ d atke o določeni literatu ri, ki ga zanim a, k ar bo vse sku p aj zelo za­ m udno in bo vrhu tega zahtevalo veliko znanje in poznanje del iz svetovne literature, razen tega mu bo zlasti pri novejših in nainovej- ših, še m alo .zn an ih avtorjih težko ugotoviti identiteto nekega lite ra r­ nega dela, pri katerem njegova n a­ rodnost ne bo označena. Po našem m nenju je to največja pom an jk lji­ vost pričujoče bibliografije. K akor pri vseh bibliografijah tu ­ di pri tej ne moremo reči. da bi b i­ la popolna in izčrpna. K ljub vsemu se vselej zgodi, da se izm uzne iz evidence m arsikaj, k a r bi spadalo vanjo. Tako se je seveda zgodilo tudi v tem prim eru. Zgolj zaradi popolnosti popisanega gradiva naj navedem o še nekaj k njig in bro­ šur, ki so v bibliografiji izpuščene, a bi bilo prav. da pridejo v even­ tualno skupno jugoslovansko biblio­ grafijo prevodov, o kateri v uvodu knjige poroča Božidar Borko. N a­ vedli bomo sam o nekaj del iz p r­ vih treh lot po vojni (1945-47), ko. je bilo evidentiranje k n jig dosti težje in m anj pregledno, kakor je to mogoče storiti danes. To so n. pr. knjige in brošure: V. Kaverin, D ru ­ gačni smo postali. Povesti. Lj. 1945 (I. izd.); Lenin, D ržav a in revolu­ cija. Lj. 1945 (I. izd.); P artija. Po­ natis iz k ratk e zgodovine VKP(b). M aribor 1945; U stava ZSSR. Lj., OZ 1945; Skrb Sovjetske zveze za m a­ ter in otroka. Lj., N aša žena 1945;