URN_NBN_SI_DOC-MBYPMWSG

nosti. Po socialnem sestavu ni bilo prem oči enih ali dru g ih ; knjig so se posluževali delavci, k m etje in uslužbenci sorazm erno v en a­ kem številu. K orak dalje je pom enila združitev s sindikalno k n jižn i­ co p o d je tja N afta. S to združitvijo je število kn jig v knjižnici p o ra ­ slo na približno devet tisoč izvodov. S 1. m ajem 1964 so v knjižnici zaposlili k n jižn iča rja in s tem dnem je dejav n o st knjižnice zaživela drugače. Začelo se je redno, bolj n a ­ črtno delo, čeprav je k n jižn ičar o p ra v ljal tu d i naloge ta jn ik a Zveze k u ltu rn o p ro sv e tn ih organizacij. Tisto leto je bila u stan o v ljen a k n již­ nica bzirom a izposojevališče v D obrovniku, n aselju z okrog 1300 prebivalci, z začetnim fondom 478 m adžarskih knjig. Tedaj je le n ­ dav ska knjižnica im ela že 9178 knjig. Število bralcev je poraslo na 896; knjižnico so obiskali 3543-krat in si izposodili 7255 knjig. K njižnica je bila u re je n a po p u ltn em sistem u. Im ela je ločeno u re je n e slovenske in m adžarske knjige. M ed b ralci je bilo veliko otrok, saj je im ela šolska knjižnica preskrom n o knjižno zalogo. K njižnica je bila o d p rta d v a k ra t tedensko od 13. do 19. u re in ob n ed eljah od 8. do 12. ure, ko so knjižnico obiskovali predvsem km e­ tje iz okoliških vasi, pa tu d i d ijak i in štu denti. S ep tem b ra 1. 1973 so sam o upravni organi D elavske univerze, h k a te ri je knjižnica organizacijsko spadala in še spada — v dogovoru s p red stav n ik i S kupščine občine L endava sprejeli dva k n jižn ičarja z višjo izobrazbo z željo, da bi k n jižn ičarsk a d ejavn ost zaživela kot v d ru g ih k ra jih in o p ra v ljala svoje družbeno poslanstvo tako, kot se od to v rstn e ustano ve zahteva. Seveda ni bilo pričako vati, da se bo sta n je s tem že sam o po sebi sprem enilo in izboljšalo; potrebno je bilo sodelovanje in razu m ev an je p red stav n ik o v občine, k u ltu rn e skupn osti in delavske univerze. K njižnica je bila p rak tičn o brez de­ n a rja , brez p o treb n ih prostoro v in oprem e. Im ela pa je tisto leto že 26.267 knjig, v en d ar pa niso bile še nikoli preg led an e in p reb ran e. V eliko jih je bilo zastarelih, apolitičnih, uničenih, sk ra tk a neupo­ rab n ih . K njige so bile še vedno razvrščene po policah po pultnem sistem u v dveh prostorih, od k a te rih se je dalo ogrevati le enega, v skup ni p ovršin i kom aj 80 m 2. Ko so si k n jižn ičarji prizadevali, da bi si u red ili delovne razm ere, so jim bili v veliko pomoč vsi, do k a ­ te rih so prišli s prošnjo za pomoč. Tako jim je občina vsaj delno ugodila s tem , da jim je zagotovila p rim ern ejše prostore. Pom oč jim je n u d ila m atična služba p ri NUK, U n iv erzitetn a knjižnica v M ari­ boru in M ariborska kn jižnica; ta nam je strokovno pom agala pri iz­ ločanju zastarelega knjižnega fonda. V teh težavnih začetkih nam je bila sv etal vzgled lepo u re je n a knjižnica v L e n a rtu s p rijaznim osebjem , ki nas je spodbujalo, razum elo in nam pom agalo. R epubli­ ška m atična služba v L ju b ljan i, h k a te ri smo se zatekli, je posre-