URN_NBN_SI_DOC-MBYPMWSG

V L endavi, ki doživlja m očan gospodarski razvoj, je znašal de­ lež M adžarov leta 1970 32,8 odst., Slovencev pa 53,3 odst. O dstotek p reb iv alstv a obeh n arodnosti je m ed letom a 1961— 1970 porasel le za 0,5 odst. Razen m esta L endave in okolice (Dolga vas, T rim lini, D olnji Lakoš, Čentiba), k je r je število prebivalcev po le tu 1948 po­ raslo, je za preo stale k ra je dvojezičnega obm očja značilna dem o­ g rafsk a stag n acija ozirom a vidno znižanje naseljenosti. Razlogi za tako sta n je so en ak i razlogom n a drugih, nacionalno celovitih ob­ m očjih •—■obm ejna lega in slaba gospodarska razv ito st regije. M ožnost za razvoj m adžarskega jezika in k u ltu re določata dva d ejav n ik a — izobraževalni sistem te r povezovanje z m atičnim n a ­ rodom . Izobraževanje tem elji n a načelih dvojezičnega šolstva, ki je bilo uvedeno v osnovne šole le ta 1959/60 in zago tavlja otrokom m adžarske in slovenske narodnosti, da spoznavajo in obvladajo so­ dobni slovenski te r m adžarsk i jezik. P rip ra v e n a dvojezično šolo se začnejo že v predšolskih zavodih, k je r se otroci ob ig ri in delu se­ zn an jajo s pogovornim slovenskim in m adžarskim jezikom . M adžarska naro d n o stn a skupnost im a svoj ted n ik N epujsäg in lastn i rad ijsk i p ro g ram p ri rad ijsk i postaji M urska Sobota. R azvita je tu d i založniška dejavnost, knjižničarstvo, delu je pa tu d i v rsta k u ltu rn o -u m etn išk ih skupin. S tiki z m atičnim narodom se v glav­ nem om ejujejo na obiske gledališč in k u ltu rn ih skupin iz M adžar­ ske, n a sodelovanje založb, izm enjavo kn jig te r štipend istov po m ed­ d ržavnem sporazum u o k u ltu rn e m sodelovanju. P ri u resn ičev an ju vzgojno-izobraževalnega te r k u ltu rn e g a kon­ cepta im ajo pom em bno vlogo tu d i knjižnice na dvojezičnem ob­ m očju, ki nudijo v enaki m eri Slovencem in M adžarom lite ra tu ro v njihovem m aterin em jeziku. II. K njižnica v L endavi je bila u stan o v ljen a že pred več kot sto leti. Po d ru g i svetovni vojni je le ta 1946. začela poslovati kot O k rajn a sin d ik aln a knjižnica. Del knjižn e zaloge je ostal iz p re d ­ vojnega fonda, precej kn jig pa so d aro v ali občani. K njižnica ni im e­ la k n jižn iča rja — nam eščenca, pač pa so knjižn ičarsko delo o p rav ­ lja li ljudje, ki so bili redno zaposleni bodisi v šoli ali drugod. D evet le t po u stan o v itv i (1955) je knjižnica razpolagala s 6000 knjigam i. D obivala je dotacijo iz občinskega p ro raču n a in tako v m ejah mož­ nosti sk rb ela za nabavo novosti. K njižnica je im ela tu d i lepo štev i­ lo nem ških in srb o h rv ašk ih kn jig in približno izenačen k n jižn i fond v slovenskem in m adžarskem jeziku. Od ta k ra tn ih p etsto bralcev jih je b ila približno polovica m adžarske, polovica pa slovenske n a ro d