URN_NBN_SI_DOC-MASC8NO7
iegi opremljeni. Knjigarna ni bila do sti več kot skladišče puščobnih, ne okusno opremljenih učbenikov, ki so bili predpisani za študij posameznih predmetov. Pravo revolucijo v znača ju univerzitetnih knjigarn pa je pov zročil pojav broširane žepne izdaje (paperback). Ko so prišla na tržišče kvalitetna dela v cenenih žepnih iz dajah, se profesorjem ni bilo treba več omejevati pri pouku na eno samo standardno knjigo, saj so bili študenti pripravljeni, da namesto nje kupijo več del v žepnih izdajah, (študenti si namreč učne knjige nabavljajo sami, ker jih univerzitetne knjižnice nima jo na zalogi.) Vodstvo collegov pa se tudi zaveda, kako važna je dobra knji garna za celotni kulturni razvoj štu dentov. Marsikateri študent pride na univerzo z neizšolanim okusom in z dokaj skromnimi izkušnjami pri na kupovanju knjig. Ce odide z univerze v prav takem obžalovanja vrednem stanju, je pri tem nedvomno veliko kriv college in njegova vzgojna politi ka. Inteligentno urejena univerzitetna knjigarna s primerno izobraženim osebjem je tista, ki bo študenta vzgo jila v bralca. Četrta številka je v celoti posveče na Barbari Kyle, zaslužni raziskovalki na področju bibliotekarstva, ob pri liki odhoda iz uredniškega odbora re vije. Poleg člankov o delovanju Bar bare Kyle in bibliografije njenih del so njeni sodelavci objavili še celo vrsto krajših esejev, ki govore o vlogi knjižnic v družbeni komunikaciji, o narodnih in mednarodnih knjižnicah, o jeziku v klasifikaciji, o dokumenta cijski službi v družbenih vedah, o pro blemih terminologije v informacijskih službah in o drugih najrazličnejših vprašanjih bibliotekarske in dokumen tacijske stroke. Katarina Bogataj 164
RkJQdWJsaXNoZXIy